<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59985"><dc:title>Analiza števila prometnih nesreč kot posledica vožnje v nepravilno stran/smer od leta 2005 do 2013</dc:title><dc:creator>Lukačič,	Doris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorenak,	Vinko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Smolej,	David	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>promet</dc:subject><dc:subject>prometna varnost</dc:subject><dc:subject>prometne nesreče</dc:subject><dc:subject>vožnja v nasprotno smer</dc:subject><dc:subject>statistični pregledi</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Število prometnih nesreč, ki so posledica vožnje v nepravilno stran ali smer, se znižuje, kljub temu pa smo priča vedno večji medijski izpostavljenosti samega problema. Še posebej na avtocestah, kjer je hitrost večja, se takšne prometne nesreče končajo z veliko hujšimi posledicami. Posledice prometne nesreče so lahko materialna škoda, hude ali lahke telesne poškodbe ali smrt posameznika. Vožnja v nepravilno stran/smer je drugi najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč. Vzrokov za nastanek prometnih nesreč je veliko in so povezani na relaciji voznik–vozilo–okolje. Do vožnje v nepravilno stran/smer lahko pride namerno (s tem mislimo predvsem mlade, ki to počnejo zaradi adrenalina) ali nenamerno. V večini primerov gre za napake voznikov, ki ne upoštevajo prometne signalizacije. Agencija za varnost v cestnem prometu (AVP) se trudi s preventivnimi ukrepi vplivati na zavest udeležencev v prometu, policija pa z represivnimi ukrepi delovati na kršitelje prometnih predpisov. Globa za vožnjo v nepravilno stran/smer znaša 1200 evrov in 18 kazenskih točk, kar pa pomeni odvzem vozniškega dovoljenja. Da bi se število prometnih nesreč zaradi vožnje v nepravilno smer zmanjšalo, predlagamo opravljanje raziskav na voznikih, ki so v preteklosti že zapeljali v nepravilno smer, uvedbo svetlobne talne signalizacije, namestitev pretirano velikih tabel ter primernejšo namestitev že postavljene signalizacije, namestitev avtomatskih zapornic na vseh uvozih in izvozih, uvedbo GPS sporočanja o vožnji v nepravilni smeri, razvoj radijske tomografije, uvedbo vodnih zaves ter fizičnih preprek voznikom, ki zapeljejo v nepravilno smer. Predlagamo tudi, da bi alkoholne ključavnice postale del obvezne opreme v vsakem prevoznem sredstvu.</dc:description><dc:publisher>D. Lukačič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-03 15:27:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>59985</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>