Sinteza in karakterizacija biooglja pridobljenega iz različnih vrst odpadne biomase s subkritično vodoPredikaka, Darja (Avtor) Škerget, Mojca (Mentor) Knez, Željko (Komentor) Bioogljesubkritična vodabiomasahidrotermična karbonizacijaBETzeta potencialATR – FTIRNamen magistrske naloge je sintetizirati in karakterizirati biooglje, ki smo ga dobili iz odpadne biomase s pomočjo subkritične vode. Sinteza biooglja je potekala v subkritični vodi z različnimi odpadnimi materiali in z dvema različnima plinoma za vzpostavitev atmosfere v reaktorju, N2 in CO2. Temperature sinteze pri tem nismo spreminjali in je vedno znašala 225 °C. Da bi ugotovili vpliv sušenja na lastnosti biooglja, smo uporabljali klasični termični postopek sušenja in metodo s superkritičnim CO2. Določili smo izkoristek sinteze biooglja različnih materialov in dobljenim vzorcem določili zeta potencial, z adsorpcijo dušika smo izmerili specifično površino, volumen in povprečni premer por. Vsem vzorcem smo posneli tudi FTIR spekter. Vse rezultate smo primerjali tudi z lastnostmi komercialno dosegljivega aktivnega oglja. Rezultati kažejo na najvišje izkoristke biooglja, ko smo za začetni material izbrali zmleto in z vodo predhodno ekstrahirano macesnovo skorjo. Pri teh pogojih smo dosegli 68,3 % izkoristek biooglja, ko smo uporabili dušik kot plin za vzpostavitev tlaka v sistemu, medtem ko smo pri vzorcu, ki je bil sintetiziran pri istih pogojih, a se je pri tem uporabil CO2, dobil produkt bolj enakomernejše oblike. Izkoristek biooglja pri uporabi CO2 kot plina za vzpostavitev tlaka v reaktorju je bil nekoliko nižji, in sicer 66,5 %. Rezultati merjenja zeta potenciala kažejo na to, da ima najnižji zeta potencial biooglje dobljeno iz mlete in v vodi predhodno ekstrahirane macesnove skorje, pri tlaku 215 bar, pri podaljšanem reakcijskem času tj. 6 h. Zeta potencial tega produkta znaša -34,33 mV. Največjo specifično površino vzorca smo dosegli pri biooglju macesnove skorje, ki je bil sušen s postopkom superkritičnega sušenja. Pri teh pogojih smo dobili specifično površino vzorca, ki je znašala 225,82 m2/g. Specifična površina aktivnega oglja je znašala 886,53 m2/g. FTIR spektri kažejo, da so si vzorci po sestavi med seboj zelo podobni in da je vpliv različnih plinov na površinske funkcionalne skupine majhen. Razlika se kaže le v prisotnosti O-H vezi, kar kaže na različno pripravo vzorcev.[D. Predikaka]20162016-06-06 12:49:06Magistrsko delo/naloga60027sl