<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=60232"><dc:title>NAČRTOVANJE SERVO HIDRAVLIČNEGA VALJA ZA TESTNE APLIKACIJE</dc:title><dc:creator>Ravelojaona,	Toky Fanomezantsoa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hace,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lovrec,	Darko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>servohidravlična valja</dc:subject><dc:subject>servoventil</dc:subject><dc:subject>modeliranje</dc:subject><dc:subject>MKE</dc:subject><dc:subject>položajna regulacija</dc:subject><dc:description>Glavni predmet v okviru magistrskega dela je zasnovati in zgraditi dve identični servohidravlično osi, ki bi bili primerni za uporabo v testnih sistemih, bodisi za testiranje materialov in strojnih sklopov ali pa za testiranje in razvoj raznovrstnih regulacijskih algoritmov. Tako bo omogočeno testiranje različnih konceptov regulacije na primerih regulacija sile, regulacija položaja, regulacija ob spremembi bremena, povišani dinamiki s podvojenim pretokom, itd.
Prvi del naloge je posvečen spoznavanju različnih izvedb servohidravlični linearnih osi, študiju področij uporabe tovrstnih osi in njihovih posameznih gradnikov. V nadaljevanju bo problematika usmerjena v načrtovanje mehanskih sestavnih delov servohidravlične osi, kjer bo v ospredju ustrezna togost izvedbe osi, kot integraciji ostalih komponent kot je merilni sistem položaja, priključna plošča za en oziroma dva servoventila in hidravličnih akumulatorjev. Dimenzioniranje mehanskih delov servo osi z ustreznimi spremenljivkami bo izvedeno s pomočjo programskega orodja “SOLIDWORKS”. Naslednje poglavje bo namenjeno izbiri in vgradnji senzorskih in krmilnih naprav in merilnik položaja ter servoventil, pri čemer bodo v ospredju karakteristike omenjenih komponent. Za krmiljenje teh komponent bo izbrana ustrezna oprema za zajemanje signalov in vodenje servo osi. Vse omenjene komponente bodo sestavljene v funkcionalno celoto, ter preverjeno njihovo delovanje. V zaključnem poglavju bo prikazan še pristop k snovanju ustreznega fizikalnega modela linearne osi, ki bo služil kot simulacijski model za kasnejše aplikacije regulacij</dc:description><dc:publisher>T. F. Ravelojaona</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-10 00:25:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>60232</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
