<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=60247"><dc:title>PREVERJANJE USPEŠNOSTI SPECIFIČNIH DIDAKTIČNIH METOD PRI NAČRTOVANJU IN IZVEDBI LIKOVNIH NALOG V OSNOVNI ŠOLI</dc:title><dc:creator>Žirovnik,	Nives	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Duh,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Likovna umetnost</dc:subject><dc:subject>specifične didaktične metode</dc:subject><dc:subject>metoda estetskega transfera</dc:subject><dc:subject>likovna ustvarjalnost</dc:subject><dc:subject>načrtovanje in priprava pouka</dc:subject><dc:subject>pozitivna komunikacija</dc:subject><dc:description>Likovna umetnost je specifičen predmet, ki temelji na odkrivanju in spodbujanju učenčeve likovne občutljivosti in ustvarjalnosti, na sposobnosti opazovanja in presojanja in stremi k spontanemu likovnemu raziskovanju sveta ter k odkrivanju posebnosti likovnega izražanja in poglabljanja posluha za likovna dela umetnikov in uporabnih predmetov. Učitelj, nosilec pouka,  mora biti motiviran, fleksibilen in ustvarjalen ter mora premišljeno izbirati cilje, učne metode, vsebine in načine predstavitve snovi, ob tem pa upoštevati značilnosti ustvarjalnega procesa, načela likovne didaktike ter individualnost učenca, ki  mu prilagaja pouk. 
Pomembno mesto zavzemajo specifične učne metode. Specifična učna metoda, ki poudarja pomen estetske izkušnje, je metoda estetskega transfera. Pogoj za uspešno uporabo le-te je kakovostna izvedba likovne apreciacije. Nanjo vplivajo tudi starši in okolje. Ob stiku s kvalitetnimi likovnimi deli, primerno komunikacijo med otrokom in likovnim delom ter med otrokom in odraslim bo otrok razvijal veselje do umetnosti in krepil svojo ustvarjalnost.
Namen naše raziskave je bil preveriti uspešnost specifičnih didaktičnih metod pri načrtovanju in izvedbi likovnih nalog v 5. razredu OŠ. Analiza rezultatov finalnega merjenja s testoma LV 1 in LV 2 je pokazala statistično pomembno boljše rezultate učencev eksperimentalne skupine pri finalni generalni likovni ustvarjalnosti, finalnem nivoju: likovno-apreciativnih zmožnosti, likovno-ustvarjalnega razvoja, likovno-oblikovnega razvoja ter skupnega likovnega ustvarjalno-oblikovnega razvoja. Ugotavljamo, da je eksperimentalni model pokazal pozitivne učinke in ga je smiselno vpeljati v stalno šolsko prakso.</dc:description><dc:publisher>[N. Žirovnik]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-10 23:41:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>60247</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
