RAZMNOŽEVANJE BEZGA V IN VITRO RAZMERAHMohorko, Franja (Avtor) Šiško, Metka (Mentor) bezegSambusus spp.medvrstni križanci bezgain vitro razmnoževanjemikropropagacijaV obdobju od junija 2008 do junija 2010 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede opravili poskus, v katerem smo preučevali možnost razmnoževanja različnih genotipov bezga (Sambucus nigra, S. ebulus, S. javanica × S. ebulus, S. javanica × S. nigra) v in vitro pogojih. Preizkusili smo tri načine sterilizacije: z dikloroizocianurno kislino (15 minut in 20 minut) in natrijevim hipokloritom (20 minut). Kot najbolj uspešna se je pokazala sterilizacija z dikloroizocianurno kislino (15 minut). Sterilne in vitalne poganjke smo inokulirali na tri različna gojišča (G1, G2 in G3) za namnoževanje. Na posameznih gojiščih smo poganjke namnoževali 5– 6 tednov in izračunali množitveni faktor. Največji množitveni faktor smo dobili pri genotipu S. ebulus na gojišču G3, in sicer 3,9. Za koreninjenje smo uporabili tri različna gojišča (K1, K2 in K3) in ugotovili, da so se poganjki ukoreninili samo na gojišču K1. Na gojišče K1 smo inokulirali 30 poganjkov S. ebulus, 25 poganjkov S. javanica × S. ebulus, 20 poganjkov S. nigrain 25 poganjkov S. javanica × S. nigra. Ugotovili smo, da S. javanica × S. nigra in S.nigra na gojišču K1 nista koreninila, zelo dobro sta koreninila S. javanica × S. ebulus (100 %), nekoliko slabše pa S.ebulus (76,7 %). Ukoreninjene poganjke smo aklimatizirali v rastlinjaku, v meglilni komori. Aklimatizacija je bila 100 % uspešna.20162016-06-15 09:16:55Diplomsko delo/naloga60331sl