<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=60398"><dc:title>Kmetijsko obremenjevanje okolja na južnem delu Dravskega polja in severnem delu Haloz</dc:title><dc:creator>Krajnc,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žiberna,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekološka geografija</dc:subject><dc:subject>Dravsko polje</dc:subject><dc:subject>Haloze</dc:subject><dc:subject>kmetijsko obremenjevanje okolja</dc:subject><dc:subject>metoda anketiranja</dc:subject><dc:subject>energetska intenzivnost</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo prikazuje značilnosti kmetijstva in kmetijsko obremenjevanje okolja v izbranih naseljih južnega dela Dravskega polja in severnega dela Haloz. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, analizirani pa s pomočjo Slesserjeve metode energetskih ekvivalentov za ugotavljanje stopnje kmetijskega obremenjevanja, pri čemer so bili vsi energijski vnosi pretvorjeni na skupno enoto gigajoul (GJ) in preračunani na hektar obdelovalnih površin (GJ/ha). Po Slesserju je dopustni prag 15 GJ/ha, ki pa je bil pri kar 80 % anketiranih kmetij presežen. To pomeni, da se pri teh kmetijah obremenjevanje okolja širi izven kmetij. Na Dravskem polju je znašalo povprečje med anketiranimi kmetijami 31,5 GJ/ha, v Halozah 27,9 GJ/ha, povprečje med anketiranimi ekološkimi kmetijami pa je znašalo 19,3 GJ/ha. Razlike med Dravskim poljem in Halozami so bile precejšnje, kakor tudi med različnimi usmeritvami kmetij, še večje razlike pa so se pokazale med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem.</dc:description><dc:publisher>[M. Krajnc]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-17 12:26:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>60398</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>