<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=60515"><dc:title>Vpliv hrupa na proizvodni in izobraževalni proces</dc:title><dc:creator>Hrašan,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vujica Herzog,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Spindler,	Lea	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hrup</dc:subject><dc:subject>obremenitev hrupa</dc:subject><dc:subject>ekvivalentna raven</dc:subject><dc:subject>frekvenčna analiza</dc:subject><dc:subject>avralni in ekstraavralni škodljivi učinki hrupa</dc:subject><dc:subject>infrazvok</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>zdravstvene težave</dc:subject><dc:subject>osebna varovalna oprema</dc:subject><dc:subject>naglušnost</dc:subject><dc:subject>..</dc:subject><dc:description>Hrup kot nezaželena oblika zvoka postaja vedno večji onesnaževalec našega okolja. To delo obravnava vpliv hrupa v dveh različnih okoljih: v proizvodnji (podjetje Alba d. o. o.) in v pedagoški dejavnosti (Srednja šola Ravne). V obeh okoljih so bile izvedene meritve hrupa in njihova frekvenčna analiza. Meritve so pokazale, da raven hrupa nikjer ne presega zakonsko določenih vrednosti, razen v delavnicah, kjer je bilo prisotno brušenje, udarjanje s kladivom, rezkanje, delo s stroji in v mizarski delavnici. V teh okoljih je zato nujno delavcem zagotoviti ustrezno osebno varovalno zaščito. Frekvenčna analiza hrupa je opozorila na zelo škodljiv nizkofrekvenčni hrup ali infrazvok, ki so ga meritve zaznale v industriji, v razredu pa ne. Zaposleni so izpolnili tudi anketni vprašalnik, na osnovi katerega je bilo postavljenih 6 hipotez. S statistično analizo anketnih odgovorov so bile potrjene naslednje hipoteze: a) v največji meri vpliva hrup na učitelje tako, da občutijo nervozo; b) več proizvodnih delavcev kot učiteljev pozna sodelavce, ki slabo slišijo; c) bolj pogosto se hrup pojavlja med proizvodnimi delavci kot učitelji; d) obstajajo statistično značilne razlike v zdravstvenih težavah med učitelji, ki delajo v okolju, kjer se vsakodnevno pojavlja hrup in učitelji, ki delajo v okolju kjer se občasno pojavlja hrup. Ovrženi sta bili dve hipotezi: a) več kot 50% delavcev je mnenja, da ima težave s sluhom, ter b) učitelji so po prihodu iz službe raje v tišini kot proizvodni delavci.
Rezultati izvedene raziskave potrjujejo, da hrup vzbuja nemir, deluje stresno, vpliva na človekovo zdravje in njegovo počutje in ker je vsak dan na milijone delavcev v Evropi izpostavljenih hrupu pri delu in tveganjem, ki jih ta lahko povzroči, bi tej problematiki morali v prihodnje posvetiti več pozornosti in raziskav.</dc:description><dc:publisher>[S. Hrašan]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-22 14:41:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>60515</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
