Dostop delodajalca do podatkov o zdravstvenem stanju delavca in ravnanje z njimiČurin Tacer, Katja (Avtor) Senčur Peček, Darja (Mentor) zasebnostpodatki o zdravstvenem stanjudelodajalecdostopobdelavadelaveckandidatV sodobnem času se osebnim podatkom kot delu zasebnosti človeka namenja veliko pozornosti. Osebni podatki so sami po sebi občutljiva tematika, še bolj pa to postanejo v primeru, ko gre za občutljive osebne podatke, med katere sodijo podatki o zdravstvenem stanju. Občutljivost se stopnjuje tudi v primeru, ko gre za te podatke v delovnem razmerju, kjer je razmerje med strankama zaradi hierarhije med njima občutljivejše kot pri drugih pogodbenih razmerjih. Navedeno narekuje nameniti veliko pozornosti varovanju delavca in kandidata pred delodajalčevimi vdori v podatke o njegovem zdravstvenem stanju, torej varstvu njune zasebnosti. V magistrski nalogi je preko preučevanja slovenske pravne ureditve s poudarkom na aktualnih situacijah prikazano, na kakšen način in v kakšni meri lahko delodajalec v cilju izpolnjevati svoje dolžnosti in uresničevati pravice delavca in kandidata, dostopa do podatkov o njunem zdravstvenem stanju in jih obdeluje. Temelji cilj naloge je bil ugotoviti, ali in če, kje so v slovenski pravni ureditvi meje pri delodajalčevem dostopanju in ravnanju z opisanimi podatki delavca in kandidata. Navedena problematika je v Sloveniji normirana s številnimi pravnimi akti, drugo vprašanje pa je, ali je obstoječa ureditev dovolj jasna z vidika varstva informacijske zasebnosti delavca in kandidata. Za primerjavo in v cilju najti morebitne ustrezne rešitve je podana tudi nemška pravna ureditev navedene tematike. Kot izhaja iz ugotovitev magistrske naloge, je v splošnem ugotoviti, da meje z predpisi niso jasno določene. Ob preučevanju virov in literature s tega področja je mogoče nedvomno ugotoviti, da seznanitev delodajalca z diagnozo obolelega ali poškodovanega delavca oziroma delavca invalida pomeni poseg v njegovo zasebnost, torej korak čez mejo. Delodajalec delavca tudi v nobenem primeru ne more (fizično ali psihično) prisiliti k testiranjem, katerih namen je ugotoviti posebnosti glede zdravstvenega stanja delavca, v določenih primerih (ko za testiranje obstaja upravičen razlog in to zahtevajo zahteve delovnega mesta, na primer sum na bolezen odvisnosti)pa ima lahko odklonitev le-teh določene posledice v delovnem razmerju.[K. Čurin Tacer]20162016-06-23 00:48:29Magistrsko delo60529sl