POVEZANOST OCENE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA IN POTREB FORENZIČNIH PSIHIATRIČNIH PACIENTOV V UKC MARIBOROrnik, Nastja (Avtor) Benedik, Emil (Mentor) Forenzična psihiatrijaforenzični pacientkakovost življenjapotrebe.Teoretično ozadje: Vse pomembneje je usmerjati pozornost na tiste, ki trpijo zaradi duševnih bolezni. Duševne bolezni namreč omejujejo posameznike v vsakdanjem delovanju in posledica tega je slabša kakovost življenja. Forenzični psihiatrični pacienti predstavljajo eno izmed bolj specifičnih populacij, ki jim psihično stanje otežuje življenje in so v splošnem zelo ranljiva skupina s povečanimi potrebami po skrbi za njihovo zdravje. V raziskovanju kakovosti življenja je poleg objektivnih življenjskih pogojev treba analizirati tudi subjektivno percepcijo in oceno posameznikov o kakovosti njihovega življenja in zadovoljenosti njihovih potreb. Metoda: Za pridobivanje podatkov smo uporabili Obrazec z osnovnimi podatki o forenzičnem psihiatričnem pacientu, Lestvico življenjskih spretnosti (LSP-16), Lestvico splošne ocene delovanja (GAF), Vprašalnik kvalitete življenja (FQL-SV) in Camberwellovo oceno potreb-forenzična klinična verzija (CANFOR-C). V raziskavo je bilo vključenih 30 forenzičnih psihiatričnih pacientov, starih od 24 do 73 let, ki se zdravijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor na psihiatričnem oddelku enote za forenzično psihiatrijo. Vzorec osebja je predstavljajo 9 zaposlenih na enoti za forenzično psihiatrijo UKC Maribor. Rezultati: Zaradi majhnega vzorca se kažejo tendence, da se z večanjem zadovoljenih potreb udeležencev veča tudi kakovost življenja in obratno. Z višanjem kakovosti življenja se izboljšuje tudi splošno delovanje udeležencev, vendar povezava ni statistično pomembna. Z večanjem kakovosti življenja in višanjem števila zadovoljenih potreb se večajo življenjske spretnosti. Ne obstajajo statistično pomembne razlike v spolu glede na kakovost življenja, življenjske spretnosti in število zadovoljenih potreb udeležencev. Obstaja statistično pomembna razlika glede na sodno situacijo samo v življenjskih spretnostih. Udeleženci so zadovoljenost potreb v povprečju ocenjevali veliko nižje v primerjavi z osebjem. Zaključki: Forenzični psihiatrični pacienti so poleg zdravljenja duševne bolezni tudi v procesu rehabilitacije, ki jih pripravlja na ponovno življenje v skupnosti. Motiviranost je pomembna komponenta zdravljenja in je hkrati povezana tudi z motivom zadovoljevanja ne le osnovnih, temveč tudi višjih potreb. Posledično se z zadovoljenostjo potreb boljša kakovost življenja in življenjske spretnosti, kar prispeva k višjemu nivoju splošnega delovanja. Zagotavljanje oskrbe tem pacientom pomeni sodelovanje strokovnjakov z različnih področij socialnega in zdravstvenega varstva.[N. Ornik]20162016-06-29 00:49:57Magistrsko delo/naloga60668sl