<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=60811"><dc:title>VPLIV IZBRANIH NARAVNOGEOGRAFSKIH DEJAVNIKOV NA RABO TAL NA OBMOČJU GORIČKEGA</dc:title><dc:creator>Hladen,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žiberna,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Goričko</dc:subject><dc:subject>GIS</dc:subject><dc:subject>DMR 25</dc:subject><dc:subject>raba tal</dc:subject><dc:subject>naravnogeografski dejavniki</dc:subject><dc:subject>Cramerjev koeficient korelacije</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga se ukvarja z vplivom naravnogeografskih dejavnikov na rabo tal na območju Goričkega. Frekvenčne distribucije izbranih naravnogeografskih dejavnikov in rabe tal so predstavljeni in prikazani s pomočjo tabel, kart, grafikonov in opisov, zveze med rabo tal in posameznimi naravnogeografskimi dejavniki s pomočjo kontingenčnih tabel in grafikonov, jakost le-teh pa s pomočjo Cramerjevih koeficientov korelacije. Najmočnejše zveze so med rabo tal in srednjo letno temperaturo (0,9999), srednjo letno višino padavin (0,7133), prstjo (0,393) in funkcijskim naklonom (0,3885). Manjši vpliv na rabo tal imajo ekspozicija (0,3436), nadmorska višina (0,328), litološka podlaga (0,3192), a le-ta dejavnik vpliva na prsti, ki nastane na litološki podlagi, ter z ekspozicijo neposredno povezan dejavnik globalno sončno obsevanje (0,3127). Najmanj tesna je zveza med rabo tal in naklonom (0,2462). Osnovne podatke sem dobila iz baze podatkov digitalnega modela reliefa (DMR 25), obdelala sem jih s pomočjo orodja GIS, s programom Idrisi Selva, ter s programoma iz Microsoftovega paketa Excel in Word.</dc:description><dc:publisher>[N. Hladen]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-07-05 10:59:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>60811</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
