<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=60856"><dc:title>IZKLJUČITVENA TOŽBA</dc:title><dc:creator>Tomšič,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrenčur,	Renato	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izključitvena tožba</dc:subject><dc:subject>etažni lastniki</dc:subject><dc:subject>večstanovanjska stavba</dc:subject><dc:subject>opomin</dc:subject><dc:subject>hišni red</dc:subject><dc:subject>pogodba o medsebojnih razmerjih</dc:subject><dc:subject>upravljanje</dc:subject><dc:subject>sosedsko sožitje</dc:subject><dc:description>Z diplomskih delom podrobno predstavim izključitveno tožbo. Gre za relativno mlad pravni institut,  ki ga je v naš pravni sistem uvedel Stvarnopravni zakonik. V 123. členu določi, da lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se kršitelja opomni, če etažni lastnik ali drug uporabnik posameznega dela v etažni lastnini, grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja ali svoje dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih, tako, da je skupnost z njim nevzdržna. V kolikor kršilec kljub opominu nadaljuje s svojim ravnanjem, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se vloži tožba za njegovo izključitev in prodajo njegovega posameznega dela. 
Skozi delo podrobno opišem namen in bistvo instituta ter kateri predpisi  ga določajo.
Predstavim celoten postopek, ki je potreben, da se izključitvena tožba realizira s prodajo posameznega dela etažne lastnine kršitelja in njegovo izselitvijo.
Za primerjavo opišem, kako je izključitvena tožba urejena v nekaterih drugih evropskih državah.
S pomočjo sodne prakse in zakonodaje podam konkretne razloge, oziroma ugotovim, katere so tiste hujše kršitve, ki so razlog za vložitev tožbe. 
Tožba se realizira s prodajo posameznega dela etažne lastnine kršilca in njegovo izselitvijo, kar je velik poseg v lastninsko pravico, zato je izključitvena tožba pravno sredstvo, ki se ga uporabi le kot skrajni ukrep in ko druga pravna sredstva niso mogoča. V delu izključitveno tožbo primerjam z alternativnimi pravnimi možnosti, ki veljajo za milejši pravni ukrep in obenem dosežejo ponovno sožitje med prebivalci v večstanovanjskem bloku.</dc:description><dc:publisher>[T. Tomšič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-07-06 17:40:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>60856</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
