<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=60928"><dc:title>Eksperimentalna določitev toka zmesi pepela in vode</dc:title><dc:creator>Kanduti,	Damijan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marn,	Jure	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Škerget,	Leopold	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mehanika tekočin</dc:subject><dc:subject>nenewtonske tekočine</dc:subject><dc:subject>eksperimentalno delo</dc:subject><dc:subject>cevni (kapilarni) viskozimeter</dc:subject><dc:subject>reološki modeli</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo obravnavali zmesi pepela in vode. Zmesi pepela in vode štejemo med nenewtonske dilatantne tekočine, kar pomeni, da napetostni tenzor ni linearno odvisen od tenzorja deformacijskih hitrosti. Viskoznost zmesi pepela in vode ni konstantna veličina, ampak je odvisna od deformacijske hitrosti in strižne napetosti.
Pretakanje zmesi pepela in vode po cevovodih lahko proučujemo le, če poznamo njihove fizikalne lastnosti in vpliv zunanjih dejavnikov na te lastnosti. 
V delu je podana zasnova eksperimenta in laboratorijskih analiz za določevanje reoloških lastnosti tekočin (zmesi pepela in vode). Prikazana je zasnova cevnega (kapilarnega) viskozimetra in postopek izvajanja eksperimenta z obdelavo izmerjenih veličin. Obdelana je tudi analiza merilne negotovosti eksperimenta. Podane so laboratorijske analize vzorcev pepela ter zmesi pepela in vode, ki so prispevale k izdelavi reološkega modela tekočin. Obdelani so rezultati treh zmesi pepela in vode s trikratno ponovljivostjo, ki bazirajo na dvajsetih vzorcih pepela.
Določitev reološkega obnašanja je izvedena eksperimentalno s cevnim (kapilarnim) viskozimetrom. S cevnim (kapilarnim) viskozimetrom so izvedene meritve tlaka in masnega pretoka zmesi pepela in vode. S spreminjanjem tlaka v cevnem (kapilarnem) viskozimetru smo spreminjali masni pretok. Tako smo dobili povezavo med deformacijsko hitrostjo in strižno napetostjo iz meritev tlačnega gradienta in prostorninskega toka zmesi pepela in vode skozi cev kapilarnega viskozimetra, pri ustaljenem, laminarnem in izotermnem toku.
Nenewtonsko viskozno obnašanje zmesi pepela in vode smo opisali z dvema matematičnima modeloma, in sicer s potenčno enačbo (dvoparametrični reološki model - Potenčni zakon) in s kvadratno enačbo (matematičnim modelom polinoma druge stopnje).</dc:description><dc:publisher>[D. Kanduti]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-07-10 17:35:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>60928</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>