O PRAVNI NARAVI DELOVNIH RAZMERIJ JAVNIH USLUŽBENCEV - DILEMA MED NJIHOVO POGODBENOSTJO IN NEPOGODBENOSTJOFurman, Karmen (Avtor) Brezovnik, Boštjan (Mentor) Senčur Peček, Darja (Komentor) reforma javne upravejavni sektorjavni uslužbenecpogodbenost delovnih razmerijinstituti uslužbenskega pravamonizem delovnega prava.Republika Slovenija je v reformi urejanja uslužbenskih razmerij ena redkih držav, ki so uvedle pogodbeni odnos uslužbenskih razmerij tudi za uradnike, saj tako Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) kot Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU) določata pogodbo o zaposlitvi kot temeljni akt, s katerim se sklene delovno razmerje in po katerem se presoja vsebina pravic in obveznosti zaposlenih v času trajanja delovnega razmerja, vključno z njegovim prenehanjem. Čeprav za razmerje med določili ZDR-1 in določili ZJU velja pravilo o razmerju med splošnim (lex generalis) in posebnim predpisom (lex specialis), pa veljavne določbe ZJU vsebujejo kar nekaj odmikov od splošne delovnopravne ureditve in s tem vzbujajo dvom v pogodbeni koncept urejanja uslužbenskih razmerij. Glede na navedeno, smo v nalogi obravnavali razmerje med obema zakonskima ureditvama in v tem okviru proučili vprašanja v zvezi s pogodbo o zaposlitvi, njeno obliko in vsebino ter opredelitvijo pogodbenih strank. Specifičnost ureditve delovnih razmerij uslužbenskega sistema ureja zlasti drugi del ZJU, ki zajema posebne določbe za javne uslužbence, ki so zaposleni v državnih organih in upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, zato so njihove pravice in obveznosti v manjšem obsegu izenačene s splošno delovnopravno ureditvijo po ZDR-1, kot to velja za druge javne uslužbence pri posrednih proračunskih uporabnikih. Osrednji del naloge je zato namenjen analizi tistih institutov uslužbenskega prava, zaradi katerih se nam zastavlja vprašanje, ali so delovna razmerja javnih uslužbencev res pogodbena. V zvezi s tem smo poiskali odgovore na vprašanje kdaj lahko zakonodajalec, glede na enotnost delovnih razmerij, pravice, obveznosti in odgovornosti javnih uslužbencev določi drugače, pri čemer drugačno urejanje delovnopravnih razmerij ne pomeni kršitve ustavnega načela enakosti pred zakonom. Pri obravnavani tematiki je zagotovo potrebno upoštevati naravo dela javnih uslužbencev, s katero se uresničuje javni interes. Glede na to, da javni uslužbenci za svoje delo porabljajo javna sredstva, lahko tudi slednje zagotovo upoštevamo kot razumen razlog, zaradi katerega se lahko delovnopravni položaj javnega uslužbenca v bistvenem razlikuje od položaja delavca po splošni delovnopravni zakonodaji. Menimo pa, da mora biti vsakršno razlikovanje oziroma drugačno urejanje delovnih razmerij javnih uslužbencev v vsakem primeru posebej skrbno proučeno in odvisno od narave dela in funkcije, ki jo posamezni zaposleni opravlja. Ugotovili smo, da potreba po spremembi obstoječe uslužbenske zakonodaje zagotovo obstaja, saj za nekatere določbe ZJU, ki določajo drugačno zakonsko ureditev pravic in obveznosti javnih uslužbencev, ni mogoče najti razumnega razloga, kar pod vprašaj postavlja tudi načelo enakosti javnih uslužbencev pred zakonom. Na podlagi teoretičnih proučevanj, se magistrsko delo zaključi z analizo ustreznosti veljavnih določb ZJU in s predlaganimi spremembami uslužbenske zakonodaje z vidika zagotavljanja javnim uslužbencem enakosti pred zakonom ter s tem tudi upoštevanjem pogodbene narave uslužbenskih razmerij. Med javnimi uslužbenci smo izvedli empirično raziskavo, s katero je bilo ugotovljeno, da so javni uslužbenci dobro seznanjeni s svojimi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja. Velika večina anketirancev je prepričanih, da javni uslužbenci potrebujejo posebno delovnopravno zakonodajo, vendar v veljavni uslužbenski ureditvi po ZJU, ki je uvedel pogodbenost njihovih delovnih razmerij, ne vidijo prednosti v primerjavi s prejšnjo ureditvijo, ko se je delovno razmerje javnih uslužbencev sklenili zgolj z odločbo predstojnika. Tudi slednje nam pokaže, da je po daljšem obdobju izvajanja ZJU v praksi vendarle nastopil trenutek, ko je potrebno pripraviti kritično analizo določb ZJU in oblikovati izhodišča za spremembe in dopolnitve veljavnega uslužbenskega sistema.20162016-07-12 12:09:20Magistrsko delo/naloga60960sl