<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=61089"><dc:title>EKOLOŠKA USMERJENOST PREBIVALCEV MESTNE OBČINE MARIBOR - S POSEBNIM POUDARKOM NA VRTIČKARJIH</dc:title><dc:creator>Vidovič,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žiberna,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Klampfer,	Friderik	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>okoljska etika</dc:subject><dc:subject>ekocentričnost</dc:subject><dc:subject>antropocentričnost</dc:subject><dc:subject>urbano kmetijstvo</dc:subject><dc:subject>mestno kmetijstvo</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu Ekološka usmerjenost prebivalcev Mestne občine Maribor (MOM) s posebnim poudarkom na vrtičkarjih smo v teoretičnem delu opredelili razlike med antropocentrično in ekocentrično usmerjenostjo ter opisali različne opredelitve urbanega vrtičkarstva in mestnega kmetijstva drugod po svetu in v Sloveniji.  Ekološka usmerjenost ali pogled na svet posameznika namreč pomembno vplivata na njegov odnos do okolja, prav tako pa mesto z okoljsko razvojno politiko vpliva na svoje prebivalce in mestno okolje. V empiričnem delu smo preverjali ali H1: MOM sledi trajnostnemu razvoju na področju urbanega vrtnarstva in spodbuja urbano vrtičkarstvo, katero smo ovrgli. Uporabljali smo naslednje metode: interviju z uradnimi osebami, terensko opazovanje in fotointerpretacija ter primerjava mesta Dunaj in Maribor. H2: Obstaja razlika v ekološki usmerjenosti med vrtičkarji in ne-vrtičkarji, in sicer vrtičkarji so bolj ekocentrično usmerjeni, ne-vrtičkarji pa so bolj antropocentrično usmerjeni. in H3: Obstaja razlika med vrtičkarji Urbanega eko vrta in vrtičkarji na Teznu, in sicer vrtičkarji Urbanega eko vrta so bolj ekocentrično usmerjeni, vrtičkarji na Teznu pa bolj antropocentrično usmerjeni. smo s pomočjo anketnih vprašalnikov in terenskega opazovanja ocenjevali ekološko usmerjenost anketirancev z izdelano kvalitativno mersko lestvico o ekološki usmerjenosti. Posebej smo naredili analizo vprašalnika Nove ekološke paradigme R. Dunlopa, s pomočjo katerega smo ocenili ekološko usmerjenost štirih skupin.  Dobljeno oceno ekološke usmerjenosti smo nato primerjali z rezultati anketnih vprašalnikov in podali končno oceno ekološke usmerjenosti štirih skupin. Na podlagi končne ocene smo ovrgli obe hipotezi, saj nismo našli nobenih pomembnih odstopanj v ekološki usmerjenosti med vsemi štirimi skupinami.</dc:description><dc:publisher>[M. Vidovič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-07-20 19:36:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>61089</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
