<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=61112"><dc:title>IDENTIFIKACIJA NEKATERIH TEHNIČNO POMEMBNIH POLIMEROV NA OSNOVI NJIHOVIH FIZIKALNO-KEMIJSKIH LASTNOSTI</dc:title><dc:creator>Mežnar,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Goršek,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pečar,	Darja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>polimeri</dc:subject><dc:subject>identifikacija</dc:subject><dc:subject>kolonska kromatografija</dc:subject><dc:subject>FTIR</dc:subject><dc:subject>silikagel</dc:subject><dc:description>Z raziskavami v sklopu diplomskega dela smo na osnovi njihovih fizikalno-kemijskih lastnosti identificirali različne polimere. Za njihovo preizkušanje smo uporabili različne laboratorijske metode: preizkus s segrevanjem in gorenjem, preizkus po Beilsteinu, preizkušanje topnosti v topilih in identifikacijo vzorca z infrardečo spektrometrijo. Z rezultati smo potrdili znano dejstvo, da so zgradbe enakih vrst polimerov med seboj podobne. Do manjših odstopanj v pričakovanih lastnostih je prihajalo le v primerih, ko so bili polimerom dodani različni aditivi, ki izboljšajo njihove lastnosti. 
Izvajali smo tudi kolonsko kromatografijo, ki je ena izmed metod ločevanja dveh ali več različnih polimerov. V našem primeru smo ločevali dva polimera. Najprej smo posneli njuna spektra. Nato smo oba polimera, raztopljena v ustreznih topilih, združili in posneli še spekter zmesi. Zmes smo spustili skozi kolono z omočenim silikagelom kot stacionarno fazo. Polimera sta se uspešno ločila, kar smo potrdili s posnetima spektroma obeh eluatov.</dc:description><dc:publisher>[M. Mežnar]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-07-21 19:50:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>61112</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>