<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=61168"><dc:title>PROBLEMATIKA FINANCIRANJA PLAČ, POVRAČIL IN DODATKOV NA PODROČJU VISOKEGA ŠOLSTVA</dc:title><dc:creator>Rakun,	Jelka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škof,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtonomnost univerze</dc:subject><dc:subject>visoko šolstvo</dc:subject><dc:subject>javni sektor</dc:subject><dc:subject>plača akademskega osebja</dc:subject><dc:subject>delovna obremenitev</dc:subject><dc:subject>pokrivanje plač</dc:subject><dc:description>Pri obravnavanju področja plač zaposlenih v visokem šolstvu, ki je urejeno z nekaj posebnostmi, se bom v magistrskem delu oprla na ustavno določilo, ki ureja avtonomnost državne univerze. V zvezi s tem bom predstavila položaj zaposlenih na področju visokega šolstva in ugotovila ali gre za pravilno umestitev zaposlenih na državni univerzi v okviru javnega sektorja. Pri samem področju plač je namreč potrebno upoštevati splošna delovnopravna določila z upoštevanimi posebnostmi, ki veljajo za akademsko osebje in imajo ti v okviru svoje delovne obremenitve določene normative. Ti normativi so v slovenskem visokošolskem prostoru določeni v specialnem zakonu, ki ureja področje delovanja visokega šolstva in napotuje visokošolske zavode k sprejemu svojih določil. Pri tem se zastavlja vprašanje koliko je posamezni visokošolski zavod pri tem avtonomen, da navedeno lahko uredi v svojih internih aktih in kako te normative upošteva pri sklenitvi delovnega razmerja, ki so seveda podlaga za izračun plače.</dc:description><dc:publisher>[J. Rakun]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-07-26 08:20:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>61168</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>