KRAJŠI DELOVNI ČASPolič Kosi, Helena (Avtor) Senčur Peček, Darja (Mentor) Krajši delovni časkrajši delovni čas zaradi starševstvanačelo sorazmernostiprepoved diskriminacijedelo nad dogovorjenim krajšim delovnim časomprikrito delovno razmerjeposebni ukrepi kot pozitivna diskriminacijaV magistrski nalogi obravnavam delovno razmerje za krajši delovni čas. Slovenska zakonodaja ureja dve obliki delovnega razmerja s krajšim delovnim časom. Prva oblika je klasična part-time zaposlitev, do katere pride na podlagi soglasja volj delavca in delodajalca. Razlogi za takšno delovno razmerje so lahko tako na strani delavca, kot tudi na strani delodajalca. Bistveni za to obliko sta načelo sorazmernosti ter prepoved diskriminacije. Druga oblika so primeri dela s krajšim delovnim časom, ko posebni zakoni določajo pravico delavca, da dela s krajšim delovnim časom, bodisi zaradi invalidnosti, zdravstvenih razlogov ali starševstva. Za to obliko je značilno, da se to razmerje približuje delovnemu razmerju za polni delovni čas. Sama pravica do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva je posebni ukrep, v sodni praksi poimenovan pozitivna diskriminacija. V nalogi obravnavam odprta vprašanja, ki se nanašajo na krajši delovni čas, med katerimi so delo nad dogovorjenim krajšim delovnim časom, plačilo za delo nad dogovorjenim krajšim delovnim časom ter opravljanje dela poleg sklenjene pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas. V nalogi sem posebej poudarila primere zlorab, ki se dogajajo v praksi. Za obe obliki delovnega razmerja za krajši delovni čas sem v nalogi primerjalno prikazala ureditev v Avstriji.[H. Polič Kosi]20162016-07-29 00:00:35Magistrsko delo61267sl