<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=61281"><dc:title>PREPREČEVANJE SISTEMSKIH UTAJ DDV S POUDARKOM NA AKTIVNI DAVČNI OBRAVNAVI "KANALSKIH DRUŽB"</dc:title><dc:creator>Škof Kurnik,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škof,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>DDV</dc:subject><dc:subject>sistemske utaje DDV</dc:subject><dc:subject>kanalska družba</dc:subject><dc:subject>neplačujoči gospodarski subjekt</dc:subject><dc:subject>mehanizmi za preprečevanje sistemskih utaj</dc:subject><dc:subject>vedel ali moral vedeti</dc:subject><dc:subject>davčna zatajitev.</dc:subject><dc:description>Goljufije na področju DDV se znotraj držav članic EU pojavljajo v različnih oblikah, od sive ekonomije, lažnih zahtevkov za vračilo, nezakonitih odbitkov, ...

Splošno pravilo obdavčitve med državami članicami EU zagotavlja, da so dobave blaga v drugo državo članico EU obdavčene po stopnji in pogojih te namembne države članice EU. Takšna ureditev obdavčitve sistem DDV  izpostavlja utajam. 

Najpogostejša vrsta utaje, ki izkorišča takšen sistem, je tako imenovana " Intra-Community Missing Trader " (MTIC) utaja – tukaj gre za kombinacijo domačih dobav znotraj države članice EU (DDV se obračuna), z dobavami  med državami članicami EU (oproščene DDV).

Takšne goljufije organizirajo kriminalne združbe. V zadnjih letih je opaziti vedno večje vključevanje trgovcev iz tretjih držav.

Eden izmed pomembnejših subjektov v takšni dobavni verigi je tudi kanalska družba. To je družba, ki sodeluje v transakcijah, ki so vključene v davčno utajo v drugi državi. Njena  naloga je, pridobiti  blago iz ene države članice EU in ga dobaviti - kanalizirati v isto ali drugo državo članico EU. 

Iz sodb Sodišča Evropske unije je razvidno, da mora biti davčni zavezanec, ki je vedel ali bi moral vedeti, da je z nakupom sodeloval v transakciji, povezani z utajo, obravnavan kot udeleženec v tej goljufiji, ne glede na to, ali je od preprodaje blaga imel korist ali ne.

Zaradi navedenega bi davčne uprave morale celovito aktivno davčno obravnavati kanalske družbe, tako na področju sprejemanja zakonodaje, ki bo preprečevala izvedbo utaje, na področju upravnega sodelovanja, kot tudi na področju odrekanja pravic kanalskim družbam v nadzornih postopkih, ki jim po sistemu DDV pripadajo (pravica do odbitka, pravica do oprostitve obračunavanja DDV), v kolikor so te vedele ali bi morale vedeti, da sodelujejo v sistemski utaji DDV.

Boj proti utajam DDV zahteva tesno sodelovanje med državami članicami ter sodelovanje med davčnimi upravami, carino, policijo in tožilci, zahteva pa tudi  učinkovite mehanizme za odkrivanje in preprečevanje davčnih utaj.
MTIC utaje so organizirane s strani kriminalnih združb, zato je nujno potrebno te vrste utaj okvalificirati kot kazniva dejanja.</dc:description><dc:publisher>[M. Škof Kurnik]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-07-29 11:16:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>61281</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
