VARSTVO INTERESA OŠKODOVANCA KAZNIVEGA DEJANJA V ADHEZIJSKEM POSTOPKUProsen, Nina (Avtor) Rijavec, Vesna (Mentor) adhezijski postopekpremoženjskopravni zahtevekkontradiktornostUredba 1215/2012pripoznava zahtevkaizvajanje dokazov v adhezijskem postopkuidentično dejanjsko stanjevezanost na ugotovitev o višini škodeMagistrska naloga preučuje učinkovitost varstva pravice oškodovanca kazenskega postopka, da je o povračilu škode, ki mu je bila povzročena s kaznivim dejanjem, odločeno že v okviru kazenskega postopka. V prvem delu naloge opozarja, je da nemška ureditev adhezijskega postopka v nekaterih elementih ugodnejša tako za obdolženca kot za oškodovanca. Te institute predstavi in argumentira njihovo vključitev v Zakon o kazenskem postopku. Največ pozornosti je namenjene nujnosti vročitve predloga oškodovanca s poukom o pravici do odgovora, tudi z vidika uspešnosti morebitne prisilne uveljavitve adhezijske odločbe po Uredbi 1215/2012. Drugi del naloge se posveča vprašanju, ali veljavna zakonska ureditev omogoča izvedbo dokaznega postopka glede utemeljenosti premoženjskopravnega zahtevka. Zaključi, da zaradi pravila o vezanosti civilnega dela kazenske odločbe na obsodilni del in v njem ugotovljeno višino škode, sodišču posebnega dokaznega postopka glede zahtevka po povrnitvi premoženjske škode ni potrebno izvajati. To pa ne velja, kadar oškodovanec uveljavlja nepremoženjsko škodo. Zaradi številnih procesnih opravil, ki so potrebna pri ugotavljanju obstoja in višine nepremoženjske škode, ter dejstva, da se glede teh vprašanj relevantno dejansko stanje ne razišče v okviru ugotavljanja dejanskega stanja kaznivega dejanja, je zaključiti, da gre za zamudno delo, ki bi tek postopka nedvomno preveč podaljšalo. Nadalje ugotavlja, da pripoznava zahtevka v kazenskem postopku ni samostojno zavezujoča, temveč vezana na obsodilno sodbo.20162016-07-29 11:18:44Magistrsko delo/naloga61282sl