<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=61323"><dc:title>PET ETUD ZA VIOLO</dc:title><dc:creator>Štrancar,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobal,	Cveto	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>viola</dc:subject><dc:subject>violina</dc:subject><dc:subject>etuda</dc:subject><dc:subject>Antonio Bartolomeo Bruni</dc:subject><dc:subject>Federigo Fiorillo</dc:subject><dc:subject>Rodolphe Kreutzer</dc:subject><dc:subject>Jacques-Féréol Mazas</dc:subject><dc:subject>Pierre Rode</dc:subject><dc:subject>glasbeni klasicizem</dc:subject><dc:subject>romantična glasba</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je predstavljenih pet etud za violo z namenom poskusa dokazovanja raziskovalne hipoteze, da so tudi etude lahko samostojna umetniška dela, tako najenostavnejše in najlažje kot tudi bolj zahtevne, ki vsebujejo več različnih tehnik in tudi več muzikaličnega potenciala. Ker so to skladbe za violo, je predstavljena njena zgodovina in razvoj pa tudi sam opis tega inštrumenta, s primerjavo z violino, kar nudi vpogled v primernost transkripcij skladb, ki izvorno niso napisane za violo, temveč za violino. Izbrane etude so dela petih  skladateljev, Antonia Bartolomea Brunija, Federiga Fiorilla, Rodolpheja Kreutzerja, Jacquesa Féréola Mazasa in Pierra Rodeja, ki so tudi opisani, pred analizo posameznih etud pa je nekaj besed namenjenih tudi zbirkam, iz katerih izhajajo. V okviru praktičnega dela magistrskega dela bom obravnavanih pet etud odigrala na violi.</dc:description><dc:publisher>[S. Štrancar]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-07-31 22:36:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>61323</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>