<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=61447"><dc:title>Odškodninska odgovornost in pravilo podjetniške presoje ("business judgement rule")</dc:title><dc:creator>Zaveršnik,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Samec Berghaus,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Odškodninska odgovornost članov organov vodenja</dc:subject><dc:subject>pravilo podjetniške presoje</dc:subject><dc:subject>dolžnost skrbnosti</dc:subject><dc:subject>dolžnost vestnega in poštenega strokovnjaka</dc:subject><dc:subject>standard odgovornosti</dc:subject><dc:subject>doktrina sodnega vzdržanja</dc:subject><dc:subject>doktrina imunitete.</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga analizira pravilo podjetniške presoje kot izhaja iz ključnih odločitev sodišč zvezne države Delaware v Združenih državah Amerike in meje, ki so jih navedena sodišča postavila za sprejemljivo podjetniško tveganje. Prevladuje mnenje, da bi bilo nepravično, če bi sodišča poslovno odločitev, ki je bila sprejeta v dobri veri, naknadno, ko je rezultat odločitve že znan, preučevala in odločala o tem ali je bila sprejeta odločitev v najboljšem interesu deležnikov družbe ali ne. Potrebno je ločevati med protipravnimi ravnanji članov organov vodenja in poslovnimi odločitvami, ki niso prinesle želenega rezultata in so družbi povzročile škodo. Pravilo podjetniške presoje, kot izpodbojna domneva, ščiti odločevalce pred osebno odgovornostjo in postopek njihovega odločanja pred naknadnim sodnim nadzorom. 
Predlog za implementacijo pravila podjetniške presoje v slovenski pravni red je vseboval tudi osnutek slovenskega predloga za spremembo Zakona o gospodarskih družbah. Šlo je za zanimiv predlog, predvsem glede na negotovost, ki se je na obravnavanem področju začela pojavljati v Ameriki. Zdi se, kot da se je v zvezni državi Delaware (v državi, ki nima verjetno samo najbolje razvitega pravila podjetniške presoje ampak tudi državi, ki je najbolj naklonjena oz. vzdržna do direktorjevih ravnanj) zaščita, ki jo navedeno pravilo nudi, zmanjšala. To je najverjetneje odziv na škandale kot je na primer zadeva Enron, ki je spodbudila sodstvo, če ne že k preoblikovanju, pa vsaj k oženju sicer široke uporabe pravila podjetniške presoje. Ta sprememba je v Ameriki povzročila še večjo zmedo glede interpretacije pravila podjetniške presoje. 
Osnovni problem je najti pravo ravnovesje med pooblastili danimi upravi, da vodi družbo in pravico deležnikov družbe, da smatrajo direktorje odgovorne za odločitve, ki so jih sprejeli. Pravilo podjetniške presoje deluje kot primarni sodni mehanizem za uravnoteženje te napetosti.
Pravilo podjetniške presoje, ki je v anglosaškem sistemu zasnovan kot domneva, bo težko neposredno prenesti v našo zakonodajo. Potrebno je jasno razlikovanje med analizo, ki se zahteva v skladu z dolžnostjo skrbnega ravnanja in pravilom podjetniške presoje kot standardom postopkovne presoje. Pravilo podjetniške presoje je v našem pravnem sistemu potrebno razumeti in razlagati v okviru standarda skrbnosti in predstavlja ožji pojem od pojma dolžne skrbnosti. Medtem, ko je skrbnost vestnega in poštenega strokovnjaka zelo strog standard, pa pravilo podjetniške presoje daje članom organom vodenja bistveno več svobode pri sprejemanju poslovnih tveganj, saj dolžno skrbnost omejuje zgolj na postopek sprejemanja poslovne odločitve, prav tako pa je nižja tudi stopnja krivde. 
Magistrsko delo preučuje možnost uporabe tega tipičnega pravila anglosaškega pravnega sistema v slovenskem civilnem pravnem redu.</dc:description><dc:publisher>[M. Zaveršnik]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-06 22:07:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>61447</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
