<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=61481"><dc:title>Novejše posplošitve Fermatove točke</dc:title><dc:creator>Urlep,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hvala,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Fermatova točka</dc:subject><dc:subject>Napoleonov izrek</dc:subject><dc:subject>posplošitve Fermatove točke</dc:subject><dc:subject>konkurentne daljice</dc:subject><dc:subject>Cevov izrek</dc:subject><dc:subject>kompleksna števila v geometriji.</dc:subject><dc:description>Če nad stranicami trikotnika z zunanje strani narišemo enakostranične trikotnike APB, BQC in CRA, se daljice AQ, BR in CP sekajo v Fermatovi točki Fe trikotnika ABC. Diplomsko delo prinaša nekatere posplošitve tega rezultata. Pri eni nad stranicami narišemo podobne enakostranične trikotnike. Pri drugi nad stranicami na primeren način narišemo podobne (ne nujno enakokrake) trikotnike. Obe omenjeni situaciji sta posebna primera splošnejše situacije, kjer pri vsakem oglišču od obeh stranic, ki se stikata v tem oglišču, navzven odmerimo enake kote. V naslednji posplošitvi iz trikotnika na primeren način ustvarimo šestkotnik in nad stranicami tega narišemo enakostranične trikotnike. Tudi tokrat smo priča dejstvu, da se tri daljice sekajo v skupni točki. Isto se zgodi, če enakostranične trikotnike namesto navznoter narišemo navzven.</dc:description><dc:publisher>[T. Urlep]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-08 22:07:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>61481</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>