<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=61509"><dc:title>Kartografsko opismenjevanje na primarni stopnji izobraževanja</dc:title><dc:creator>Hojnik,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kolnik,	Karmen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kartografsko opismenjevanje</dc:subject><dc:subject>primerjalna analiza</dc:subject><dc:subject>učni načrti</dc:subject><dc:subject>učbeniki</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu Kartografsko opismenjevanje na primarni stopnji izobraževanja opozarjamo na pomen kartografske pismenosti, ki je del splošne pismenosti in eden osnovnih izobraževalnih ciljev tako pri nas kot v tujini. V
teoretičnem delu je bil opravljen obsežen pregled znanstvenih ugotovitev s področja kartografskega opismenjevanja, prostorskih predstav, kartografskih
pripomočkov in s tovrstno tematiko povezano informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo (IKT). Raziskovalni del naloge je bil namenjen analizi in  predstavitvi zastopanosti kartografskega opismenjevanja v izbranih učnih načrtih na primarni stopnji obveznega izobraževanja pri nas, na Hrvaškem in v Angliji. Opravili smo tudi primerjalno analizo kartografskega gradiva v izbranih učbenikih in delovnih zvezkih predmetov spoznavanje okolja in družba. V empiričnem delu naloge smo predstavili, kako učitelji razrednega pouka pri nas kartografsko opismenjevanje uresničujejo v izobraževalni praksi. Raziskava je bila opravljena na samostojnem vzorcu učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo predmeta spoznavanje okolja in družba.
Ugotavljamo, da se snovalci učnih načrtov zavedajo pomembnosti kartografske
pismenosti, vendar tovrstne vsebine pri nas uvajajo (pre)pozno. Kartografsko
gradivo je v analiziranem izbranem učbeniškem gradivu prilagojeno ciljni
starostni stopnji učencev, a je v večini pomanjkljivo opremljeno z legendami,
merilom, mrežo, datumi, viri in označenostjo severa. Iz pridobljenih rezultatov
empirične raziskave ugotavljamo, da učitelji razrednega pouka razumejo potrebo
učencev po kartografski pismenosti, vendar si kljub dobrim ocenam lastne
usposobljenosti za poučevanje kartografskega opismenjevanja in vključenosti
obravnavanih vsebin v učne načrte ter v pripadajoče učbeniško gradivo, želijo
dodatnih izobraževanj. Za uresničevanje ciljev kartografskega opismenjevanja
poznajo in tudi uporabljajo raznolike učne pristope, kartografske pripomočke in
IKT-je.</dc:description><dc:publisher>[T. Hojnik]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-09 14:55:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>61509</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
