Fiziološki indikatorji in samoocena stresa: vpliv delovnih pogojev in osebnostnih lastnostiKerman, Katja (Avtor) Koprivnik, Špela (Avtor) Tement, Sara (Mentor) Stožer, Andraž (Komentor) Gosak, Marko (Komentor) variabilnost v srčnem utripuKarasekov model delovnih zahtev in nadzorafiziološki stresni odziveksperimentindividualne razlikeZdravje in blagostanje aktivne delovne populacije je močno določeno z delovnim okoljem in obremenitvami, s katerimi so soočeni zaposleni. Stres na delovnem mestu predstavlja dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem in telesnem zdravju. Namen raziskave za magistrsko nalogo je bil eksperimentalno proučiti takojšnje učinke izpostavljenosti stresnim delovnim pogojem na samooceno stresa in fiziološki stresni odziv, merjen z indikatorji variabilnosti v srčnem utripu, ter dodatno proučiti potencialno moderatorsko vlogo osebnostnih spremenljivk. Končni vzorec je sestavljalo 79 študentov Univerze v Mariboru, starih med 19 in 28 let, ki so bili enakovredno porazdeljeni med štiri eksperimentalne pogoje glede na Karasekov model delovnih zahtev in nadzora (1979). Vpliv neodvisnih spremenljivk (delovni pogoji po Karasekovem modelu) na odvisne (samoocena stresa, fiziološki odziv) sva preverjali preko razlike med izvajanjem delovne naloge in med sproščanjem ter preko stopnje samoocene stresa. Rezultati raziskave so pokazali, da je zgolj nadzor statistično pomembno negativno napovedoval samooceno stresa. Niti zahteve niti nadzor nista statistično pomembno napovedovala fiziološkega stresnega odziva. Prav tako ni bilo statistično pomembnega interakcijskega učinka. Izpostavili pa so se nekateri osebnostni moderatorji učinkov delovnih pogojev na stresni odziv. Ugotovitve raziskave kažejo na pomembnost proučevanja individualnih razlik pri učinkih stresnih delovnih pogojev.[K. Kerman20162016-08-10 13:46:55Magistrsko delo/naloga61550sl