<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=61554"><dc:title>HEMODINAMIČNE SPREMEMBE PRI ISHEMIČNEM PREKONDICIONIRANJU</dc:title><dc:creator>Holc,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Križmarić,	Miljenko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Strnad,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ishemično prekondicioniranje</dc:subject><dc:subject>hemodinamika</dc:subject><dc:subject>krvni tlak</dc:subject><dc:subject>frekvenca srca</dc:subject><dc:subject>minutni iztis</dc:subject><dc:subject>oksigeniranost.</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je bil raziskati spremembe v sistemski in lokalni hemodinamiki človeških obtočil med manevrom oddaljenega ishemičnega prekondicioniranja. Predvsem sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka, minutnega iztisa srca, frekvence srca in regionalne tkivne oksigeniranosti. Izvedli smo eksperimentalno prospektivno raziskavo, izvedba  pa je potekala v simulacijskem okolju. Gibanje vrednosti parametrov sistemske hemodinamike smo spremljali z monitorjem Task Force, reginalno oksigeniranost pa z napravo INVOS™ 5100c. Prvi nam ponuja kontinuirano merjenje krvnega tlaka v realnem času skupaj z merjenjem  minutnega iztisa in frekvence srca s pomočjo bioimpendančne metode. Manever prekondicioniranja pa smo izvedli s pomočjo običajne manšete za oscilometrično merjenje krvnega tlaka. Ugotovili smo porast sistoličnega tlaka pri polovici in stagnacijo pri drugi polovici preiskovancev hkrati pa porast diastoličnega krvnega tlaka pri vseh preiskovancih. Frekvenca srca je porasla pri dveh preiskovancih, pri istih pa hkrati povzročila porast v minutnem iztisu srca. Pri preostalih so vrednosti stagnirale. Zabeležili smo močan padec tkivne oksigeniranosti pri vseh preiskovancih v fazi ko je manšeta napolnjena in preseganje začetnih vrednosti v fazi reoksigenacije kar poznamo kot pojav reakcijske hiperemije. Povzamemo lahko da manever oddaljenega prekondicioniranja sicer vpliva na parametre sistemske hemodinamike v pričakovani smeri vendar ne povzroča močnih nenadnih sprememb, ki bi utegnile ogrožati bolnika. Drugače je pri regionalni hemodinamiki kjer so bile spremembe precejšnje (tudi 50% razlike v rSO2). Raziskava je bila izvedena na zdravih posameznikih pri zavesti, zato ni bilo moč popolnoma izključiti psiholoških vplivov na parametre, ki so kljub konstantnem fizičnem okolju vsekakor bili prisotni.</dc:description><dc:publisher>[A. Holc]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-10 15:19:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>61554</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>