<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=61580"><dc:title>Nadomeščanje šote z obnovljivimi vlakni v substratih</dc:title><dc:creator>Jug,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Samec,	Niko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kokalj,	Filip	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bagar,	Tanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>šota</dc:subject><dc:subject>kompost</dc:subject><dc:subject>rastni substrat</dc:subject><dc:subject>emisije CO2</dc:subject><dc:subject>naravno obnovljiva vlakna</dc:subject><dc:subject>biološko razgradljivi odpadki</dc:subject><dc:description>Okoljski problematiki izkopavanja in rabe šotišč za namene vrtnarjenja se posveča vedno več pozornosti ter zanimanja pri iskanju potencialnih rešitev. V diplomski nalogi smo z namenom zmanjšanja uporabe šote v hortikulturi preučili primernost obnovljivih vlaken in komposta za gojenje rastlin ter uporabo v substratih. Pripravljenim 27-im mešanicam substratov smo izmerili fizikalne in kemijske parametre ter na njih preverili biološko odzivnost rastlin ječmena, kitajskega zelja in mačeh. Rezultati so pokazali, da so substrati, ki so sestavljeni na podlagi naravno obnovljivih vlaken, komposta in manjšega 30 % dodatka šote, dobri nadomestki tovarniško pripravljenim substratom, ki temeljijo na 100 % sestavi šote. Z zmanjševanjem deleža šote in povečanjem deleža komposta ter drugih naravnih vlaken lahko tako z veliko mero prispevamo k zmanjšanju ogljičnega odtisa, večji izrabi organskih odpadkov in ohranjanju koristnih šotnih habitatov.</dc:description><dc:publisher>[L. Jug]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-11 10:32:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>61580</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
