Optimalno polnjenje visokotlačnih rezervoarjev utekočinjenih plinovPlaskan, Jernej (Avtor) Ramšak, Matjaž (Mentor) Hribernik, Aleš (Komentor) Optimalno polnjenjetehnični pliniutekočinjeni pliniargonizgubeZemlja je kot planet obdana z več kilometrov debelo plastjo plina, ki je kot zrak mešanica raznih plinov. Odkar je človeku uspelo komponente zraka utekočiniti oziroma ločiti, je izkoriščanje tehničnih plinov na vseh področjih našega življenja v silovitem vzponu. Samo za primer, v letu 1973 je bilo v svetovnem merilu pridobljeno iz zraka 37.451 106 m3 kisika, medtem ko je leta 1978 pridobivanje naraslo že na 69.780 106 m3 [2]. Pri vse večji porabi tehničnih plinov je seveda izrednega pomena tudi njihovo ekonomično skladiščenje ter transport do porabnikov. Tehnični plini se zaradi velikega specifičnega volumna skladiščijo v tekočem stanju pri zelo nizkih temperaturah (vrelišče argona pri atmosferskem tlaku 1,013 bara je npr. –185,78°C) v posebnih rezervoarjih, ki so vakuumsko izolirani. Izgube pri skladiščenju so predvsem posledica toplotnih dobitkov ter raznih netesnosti na napravah. Kjer so rezervoarji za skladiščenje plinov povezani s porabniki plinske faze (npr. proizvodnjo), se vsa količina plina, ki se uplini – ob predpostavki, da uporabnik dela, odvede v sistem in tako izgub praktično ni. V diplomski nalogi sem želel opisati in oceniti izgube plina, ki nastanejo pri prenapolnjenosti ter neuporabi skladiščenega plina v rezervoarjih, ki so vakuumsko izolirani. Hkrati pa sem seveda razmišljal o tem, kako takšne izgube uspešno predvideti in v končni fazi tudi zmanjšati.[J. Plaskan]20162016-08-11 11:36:49Diplomsko delo61589sl