Zakonitost posegov v zasebnost z vidika Zakona o detektivski dejavnostiKos, Tjaša (Avtor) Bele, Ivan (Mentor) pravica do zasebnostipravno varstvodetektivska dejavnostupravičenjanačelo zakonitostizakonske prepovedi detektivovDiplomsko delo predstavlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji in obravnava meje dovoljenih posegov v zasebnost posameznika s strani detektivov. Predmet diplomske naloge je obravnavan z vidika upoštevanja ustavnosti, zakonitosti, dovoljenosti ter upravičenosti posegov v ustavno pravico do zasebnosti. Temeljna pravica posameznika je pravica do zasebnosti, v katero je dovoljen poseg na podlagi Ustave Republike Slovenije, ob upoštevanju vseh pravnih predpisov, ki urejajo to področje. Diplomsko delo obravnava tudi sodno prakso glede (ne)dovoljenih posegov v zasebnost ter prikazuje omejitve in dileme pri samem izvajanju detektivske dejavnosti. Ljudje so se odločili, da bodo odstopili del svojih pravic v zameno za večjo varnost. Kako določiti mejo, kjer ne prihaja do prekoračitve posegov s strani detektivov in se približati ustreznemu razmerju med učinkovitostjo njihovega dela in spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin? Posegi v zasebnost kot upravičenje detektivov na eni strani in sočasno varovanje človekovih pravic, zlasti pravica do zasebnosti, na drugi strani, predstavlja določeno dualnost. Gre za razmerje med varnostjo in svobodo oziroma ustavno pravico naročnika do pridobitve dokazov in ustavno pravico posameznika do zasebnosti. Pravica do zasebnosti se lahko konča samo takrat in tam, kjer kolidira z zakonsko izkazanim močnejšim interesom drugih. Detektivova poglavitna naloga je, da na podlagi pooblastila naročnika izvaja svoja upravičenja in svoje ugotovitve ter dokaze zgolj preda naročniku. Detektivi tako sami ne smejo presojati, kaj je pravilno in kaj ne, v zvezi z uporabo upravičenj pa jim je prepovedano vse, kar v zakonu ni izrecno dovoljeno.[T. Kos]20162016-08-12 16:12:59Diplomsko delo61647sl