<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=61676"><dc:title>CIRKADIJSKI DNEVNO-NOČNI BIOLOŠKI RITMI IN VARIABILNOST FREKVENCE SRCA</dc:title><dc:creator>Salkić Rakuša,	Amela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Križmarić,	Miljenko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Dušan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>heart rate</dc:subject><dc:subject>heart rate variability in circadian rhythms.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je opisano kaj je variabilnost frekvence srca (HRV). Opisali smo povezavo med HRV in različnimi boleznimi. Ugotovili smo kako se HRV spreminja v dnevno-nočnem času.

Raziskava je vključevala 5 zdravih preiskovancev starih med 21 in 34 let od tega sta bili 2 osebi ženskega spola in 3 moškega. Prostovoljcem smo namestili aparat za 24 urno snemanje EKG-ja (Holter monitor) in posneli 120 ur podatkov oziroma 502.587 utripov srca. S pomočjo metod časovne in frekvenčne domene smo izračunali HRV.

Rezultati so pokazali da preiskovanci, ki so imeli nemiren ali zamaknjen spanec so imeli tudi odstopanja v vrednosti cirkadijskega indeksa. Ugotovili smo tudi, da so bili vzroki za znižane vrednosti standardnega odklona vseh RR intervalov (SDNN) stresne situacije. Potrdili smo, da se ob fizični aktivnosti aktivira simpatično živčevje in zmanjša aktivnost parasimpatičnega živčevja in s tem se tudi poveča srčni utrip. Med počitkom po vadbi se srčni utrip vrne na izhodišče kar je posledica parasimpatične reaktivacije.

Z neinvazivno metodo HRV smo prepoznali dejavnike tveganja za nastanek kariovaskularnih obolenj.</dc:description><dc:publisher>[A. Salkič Rakuša]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-14 20:54:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>61676</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
