<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=61838"><dc:title>UGOTAVLJANJE PRIMERNOSTI DOLOČANJA VLAGE V TRDNIH ODPADKIH Z NESTANDARDIZIRANO IN STANDARDIZIRANO METODO</dc:title><dc:creator>Edelbaher,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Samec,	Niko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kokalj,	Filip	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Brumec,	Vilijana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>karton</dc:subject><dc:subject>SRF</dc:subject><dc:subject>vzorec</dc:subject><dc:subject>vzorčenje</dc:subject><dc:subject>meritve</dc:subject><dc:subject>vsebnost vlage</dc:subject><dc:subject>trdni odpadki</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo ugotavljali, katera metoda določanja vlage v trdnih odpadkih je boljša, ali je to standardna metoda ali hitra metoda. Pri standardni metodi smo uporabljali sušilnik – suhi stabilizator serije EASY, za hitro metodo smo uporabljali merilno napravo EMCO AP 500 – M3. Za obe metodi določanja vlage smo uporabljali 5 različnih vzorcev po 3 paralelke. Pri obeh metodah smo meritve izvajali na dveh materialih, to je karton in SRF. Za SRF smo želeli tudi glede na dobljene izračune določiti merilno območje. Po dobljenih rezultatih smo lahko izračune primerjali in ugotovili, katera metoda je boljša.</dc:description><dc:publisher>[N. Edelbaher]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2016-08-17 18:37:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>61838</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
