<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=61969"><dc:title>Umori, ki jih zagrešijo mladoletne osebe</dc:title><dc:creator>Cvahte,	Milena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Areh,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>umori</dc:subject><dc:subject>storilci</dc:subject><dc:subject>mladoletniki</dc:subject><dc:subject>vzroki</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Rdeča nit diplomskega dela so umori, ki so jih zagrešile mladoletne osebe. Mladoletniki so še posebej ranljiva skupina storilcev kaznivih dejanj, saj še niso povsem življenjsko dozoreli in njihova osebnost še ni popolnoma razvita. Najbolj so nas v diplomskem delu zanimali vzroki za storitev kaznivega dejanja umora s strani mladoletnih oseb, zato smo proučili več vzročnih dejavnikov. Obstaja množica teorij, ki vzroke iščejo v posamezniku samem in njegovem delovanju. Pri tem lahko gre za posameznikovo zlobno naravo, za vzroke v njegovi biološki danosti ali za psihične dejavnike. Obstajajo tudi številne teorije, ki proučujejo družbeno okolje in družbene odnose posameznika. Med tema dvema dejavnikoma ni mogoče potegniti jasne ločnice, ker sta oba sklopa dejavnikov enako pomembna in se med sabo tesno prepletata. Ugotovili smo, da pri odgovoru na vprašanje, kaj je mladoletnika pripeljalo do storitve umora, ne moremo pokazati točno na določen dejavnik, ampak gre tukaj za skupek le-teh. Poleg bioloških, psiholoških in socioloških dejavnikov smo raziskali tudi vpliv družine, šole, okolja, nasilja in medijev. Da bi bolje razumeli  vpliv vseh naštetih dejavnikov, smo v drugem delu na kratko opisali nekaj primerov mladoletnih morilcev, ki v večini izhajajo iz tujine, saj je v Sloveniji tovrstne kriminalitete manj. Zanimalo nas je predvsem njihovo otroštvo, ugotovili smo namreč, da se najpogosteje vzrok za storitev najhujših kaznivih dejanj skriva ravno v disfunkcionalni družini. Mladoletni storilec je najpogosteje sam žrtev neurejenih družinskih razmer, pa tudi nasilja s strani vrstnikov, okolja v katerem živi, ali pa ga je k zločinu pripeljala osebnostna motnja ali duševna bolezen. Razloge lahko iščemo tudi v zamegljenosti uma zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij, ki mlade spreminja v brezčutne stroje.</dc:description><dc:publisher>M. Cvahte]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-19 22:15:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>61969</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
