<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=61977"><dc:title>USKLAJENOST ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH STANJ S PREGLEDOM SODNE PRAKSE</dc:title><dc:creator>Oliverović,	Nataša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrenčur,	Renato	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zemljiška knjiga</dc:subject><dc:subject>formalno nepopolna listina</dc:subject><dc:subject>neusklajenost zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem</dc:subject><dc:subject>preoblikovanje družbene lastnine v klasično obliko lastnine</dc:subject><dc:subject>problem etažnolastninskih razmerij</dc:subject><dc:description>Zemljiška knjiga, kot javna evidenca, ki služi prikazu pravnega stanja v zvezi z nepremičninami, je prav gotovo, zaradi te svoje temeljne funkcije, nepogrešljiva za nepremičninski pravni promet, s tem v zvezi pa tudi za zagotavljanje ustrezne pravne varnosti vseh udeležencev nepremičninskega trga. Nesporno je, da le urejena zemljiška knjiga, ki daje pravilen zemljiškoknjižni prikaz dejanskega stanja, lahko služi svojemu namenu, vendar kljub temu si danes, glede na obsoječi pravni sistem, ki konceptualno jasno opredeljuje stvarnopravne in zemljiškoknjižne institute, kar težko predstavljamo, da funkcioniranje zemljiške knjige ni takšno kot bi sicer moralo biti in kot je glede na obstoječo pravno ureditev pričakovano. 

Dejstvo je, da zdajšnji pravni ureditvi neusklajenost zemljiškoknjižnih stanj z dejanskim stanjem ni tuja. Razlogi za takšno stanje, ki kot rečeno »načenja« pravno varnost in pomeni tveganje za posameznikove pravice, so različni. Pri nekaterih posameznikih (čeprav so takšni primeri verjetno redki) je še vedno prisotna miselnost iz prejšnjega družbenolastninskega sistema, ko se zemljiškoknjižnim vpisom ni pripisovalo večjega pomena. Nadalje so v praksi pogosti primeri, ko posameznik ne razpolaga s formalno popolno listino, primerno za izvedbo zemljiškoknjižnega vpisa, takšna listina je velikokrat bodisi uničena, poškodovana, tudi izgubljena, pogosto pa ni opremljena z zemljiškoknjižnim dovolilom ali pa podpis na takšnem dovolilu ni notarsko overjen. Poglaviten razlog takšnega nevzdržnega stanja na nepremičninskem področju pa je prav gotovo zapuščina preteklega sistema, ko so številni zapleti nastali še v času preoblikovanja družbene lastnine v klasično obliko lastnine. Pravni položaj številnih nepremičnin je v postopkih transformacije še danes ostal zemljiškoknjižno neurejen, kar je zlasti problem na področju etažnolastninskih razmerij. Nesporno je, da se zakonodajalec zaveda nastale problematike, saj si je in si ves ta čas prizadeva z različnimi (bolj ali manj uspešnimi) ukrepi sanirati nastalo stanje.</dc:description><dc:publisher>[N. Oliverović]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-20 12:00:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>61977</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
