<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=62039"><dc:title>VPLIV IZBIRE PRAVNOORGANIZACIJSKE OBLIKE NA OBDAVČITEV ODVETNIKA</dc:title><dc:creator>Miložič,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škof,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>odvetnik</dc:subject><dc:subject>davek</dc:subject><dc:subject>dohodnina</dc:subject><dc:subject>pravnoorganizacijska oblika</dc:subject><dc:subject>prihodki</dc:subject><dc:subject>odhodki</dc:subject><dc:subject>davčna osnova</dc:subject><dc:subject>zavezanec</dc:subject><dc:description>Odvetništvo je kot del pravosodja samostojen poklic. Skladno z zakonom o odvetništvu lahko odvetnik opravlja dejavnost v različnih pravnoorganizacijskih oblikah. V magistrski nalogi sem predstavil pravnoorganizacijske oblike v katerih se lahko izvaja odvetniška dejavnost, hkrati pa sem se osredotočil predvsem na davčni vidik opravljanja odvetniške dejavnosti v posamezni pravnoorganizacijski obliki. Nadalje sem opisal zakonske novosti, ki so iz davčnega vidika aktualne za opravljanje odvetniške dejavnosti. Želja vsakega podjetnika in tudi odvetnika je v maksimiranju zaslužka, zato sem skozi izračune in primerjavo želel najti pravnoorganizacijsko obliko, ki je za odvetnika najugodnejša. Ugodnost izbire pravnoorganizacijske oblike je podvržena večim dejavnikom, zato je določena oblika za odvetnika enkrat ugodnejša, drugič pa manj ugodna.</dc:description><dc:publisher>[N. Miložič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-22 08:55:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>62039</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
