<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=62068"><dc:title>Družina kot faktor tveganja za razvoj odklonskega vedenja pri otrocih in mladostnikih</dc:title><dc:creator>Kartuš,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavšič Mrevlje,	Tinkara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>psihosocialni razvoj</dc:subject><dc:subject>odklonsko vedenje</dc:subject><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo je osredotočeno na družino, ki skozi primarno socializacijo svojim otrokom posreduje družbena pravila in vrednote. Družina s svojo klimo oblikuje otrokovo osebnost in razvija njihovo avtonomnost, s tem ko jim nudi čustveno podporo in občutek varnosti. Skozi teorijo navezanosti smo iskali odgovore, kako zgodnje izkušnje, ki potekajo v družini, oblikujejo otroka in ga za vedno zaznamujejo. V nalogi smo prikazali, da se pri ne-varno navezanih otrocih delovanje možganov razlikuje od varno navezanih otrok in so zato tudi bolj dovzetni za čustvene in vedenjske motnje. Starši so tisti, ki z neustreznim odnosom v ranem otroštvu povzročijo, da imajo otroci težave z uravnavanjem čustev in s tem postanejo bolj dovzetni za psihopatologijo. Psihofizično stanje starša in osebnostne značilnosti otrok pomembno vplivajo na odnos in na način navezanosti, ki se izoblikuje v diadi starš otrok. Z diplomsko nalogo smo želeli poudariti, da so značilnosti družine in vzgojni slog izredno pomembni dejavniki pri razvoju odklonskega vedenja otrok in mladostnikov.</dc:description><dc:publisher>V. Kartuš]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-22 14:07:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>62068</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>