Vpliv šolskih vrtov in z njimi povezanih participativnih in interaktivnih metod dela na učitelje in učence osnovnih in srednjih šolUrekar, Jure (Avtor) Šorgo, Andrej (Mentor) šolski vrtovišolski ekovrtovialternativne poučevalne infrastruktureŠtevilčnost šolskih vrtov na slovenskih šolah niha zadnjih 200 let. Ob osamosvojitvi Republike Slovenije tako vrtovi na šolah praktično niso obstajali. V zadnjih dveh desetletjih se na pobudo strategij Evropske unije, nacionalnih agencij, ki se zavzemajo za izvajanje in doseganje evropskih ciljev, ter posameznikov, ki so mnenja, da so vrtovi na šolah potrebni, ponovno pojavljajo. V diplomskem delu sem preučil vpliv prisotnosti šolskih vrtov na učence in pedagoge, ki so na njih dejavni. Prav tako sem zajel tudi delež anketirancev, ki dostopa do šolskega vrta nimajo. Ti so podali mnenje o tem, kako bi delo na vrtu vplivalo na njih in učitelje ter lokalno skupnost njihove šole. Rezultati so pokazali, da se večina učencev vpliva dela na vrtu ne zaveda, medtem ko imajo tisti, ki na vrtu v okviru šolskih aktivnosti že delajo, bolj pozitiven odnos do vrta, sovrstnikov ter učiteljev. Pedagogi, ki so dejavni na šolskem vrtu, zagovarjajo, da prisotnost vrta kot tudi delo na njem na šoli pozitivno vpliva na vse vključene, torej učence in učitelje, ter tudi na njihov odnos do okolja in lokalne skupnosti. Zaradi porasta števila šolskih vrtov kakor tudi razvoja učnih enot za izvajanje pouka na šolskih vrtovih postajajo tovrstne infrastrukture zaželena alternativa tradicionalnemu izvajanju pouka v učilnicah, saj učencem ponujajo boljše možnosti za praktično udejstvovanje, pridobivanje lastnih izkušenj ter eksperimentiranje.[J. Urekar]20162016-08-24 09:32:47Diplomsko delo62211sl