<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=62238"><dc:title>Načrtovana zastarelost proizvodov</dc:title><dc:creator>Vrhunc,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eman,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izdelki</dc:subject><dc:subject>uporabnost</dc:subject><dc:subject>rok uporabnosti</dc:subject><dc:subject>zastarelost</dc:subject><dc:subject>poslovna strategija</dc:subject><dc:subject>potrošniki</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo preučevali poslovno strategijo načrtovanja zastarelosti. S takšno strategijo proizvajalci določijo življenjsko dobo svojega izdelka z namenom, da bi ga moral potrošnik po določenem času nadomestiti z novim. Proizvajalci tako povečajo prodajanost svojih izdelkov, kar jim zviša dobiček. Vendar pa ima strategija negativne posledice na potrošnike, gospodarstvo in okolje, kar nas je spodbudilo k raziskavi te problematike. Ugotovili smo, da se je skozi čas s tehnološkim in družbenim razvojem oblikovalo več vrst takšne strategije, ki je lahko uporabljena na vsakem izdelku. Glavni dve obliki strategije načrtovane zastarelosti sta funkcionalna zastarelost, pri kateri proizvajalec povzroči prenehanje delovanja izdelka, in moderna oziroma psihološka zastarelost, kjer se zaradi različnih vplivov potrošnik odloči, da si izdelka ne želi več imeti, čeprav je še vedno funkcionalen. Posledica takšne strategije pa je povečana proizvodnja in povečana količina odpadkov, ki povzroča močno onesnaženje okolja. To velja predvsem za države v razvoju, ki so zaradi družbenih neenakosti bolj dovzetne za  izkoriščanje. Ker so takšni vplivi vedno bolj zaznavni, so sprožili tudi odzive ljudi in institucij, da si prizadevajo preprečiti izvajanje takšne poslovne strategije in zmanjšati njene škodljive vplive. To pa zaradi obsega in kompleksnosti problematike ne dosega želenih uspehov. Ob analizi smo poskušali najti rešitve, ki temeljijo predvsem na zavedanju potrošnikov o problematiki in družbenih vrednotah, pri katerih bi spodbudili večjo skrb za okolje.</dc:description><dc:publisher>L. Vrhunc]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-24 13:09:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>62238</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
