<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=62348"><dc:title>PRAVILA O PROROGATIO FORI V UREDBI 1215/2012 IN HAAŠKI KONVENCIJI O SPORAZUMIH O IZBIRI SODIŠČA TER NJUNA MEDSEBOJNA INTERAKCIJA</dc:title><dc:creator>Koželj,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repas,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Prorogatio fori</dc:subject><dc:subject>Bruseljska uredba I bis</dc:subject><dc:subject>Haaška konvencija o sporazumih o izbiri sodišča</dc:subject><dc:subject>veljavnost sporazuma</dc:subject><dc:subject>medsebojna interakcija.</dc:subject><dc:description>Avtonomija volje strank na področju mednarodnega zasebnega prava omogoča sklenitev prorogatio fori ali sporazuma o izbiri sodišča. Institut, po katerem v praksi posežejo predvsem gospodarski subjekti, je bil v letu 2015 deležen pomembnih prilagoditev. Na ravni Evropske unije je pričela veljati nova Bruseljska uredba, ki med drugim vsebuje prenovljene določbe v zvezi z dogovorjeno pristojnostjo sodišča, prav tako pa je proti koncu leta začela veljati Haaška konvencija o sporazumih o izbiri sodišča. 

Diplomska naloga obravnava temeljne značilnosti sporazuma o pristojnosti sodišča v obeh pravnih aktih, pri čemer se kot ključni problem zastavlja vprašanje veljavnosti sporazuma v posameznem aktu. Bruseljska uredba vsebuje jasne določbe glede presoje materialne in formalne veljavnosti sporazuma, vendar pa ne definira mednarodnega elementa razmerja, zaradi česar je lahko sporno, v katerih razmerjih je sploh dopustno sklepati prorogacijske sporazume. Na drugi strani je v zvezi s Haaško konvencijo vprašljiv predvsem trenutek, v katerem morajo biti izpolnjeni pogoji za veljavnost sporazuma o izbiri sodišča. Teoretično so možni štirje časovni trenutki: v trenutku sklenitve sporazuma, v trenutku vložitve tožbe, v obeh trenutkih ali pa v enem ali drugem. Haaška konvencija ne rešuje tega vprašanja, prav tako nanj ni mogoče odgovoriti s pomočjo teoretičnih razlag tega pravnega akta. Posledice te nejasnosti lahko rezultirajo v neenotnih odločitvah sodišč, ki bodo odločala skladno s svojim nacionalnim pravom. V zaključnem delu naloge so analizirana prednostna pravila, s katerimi se glede na elemente razmerja rešuje vprašanje konflikta uporabe BU I bis ali Haaške konvencije.</dc:description><dc:publisher>[N. Koželj]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-25 18:14:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>62348</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
