<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=62373"><dc:title>Prepoznavanje in odzivanje na nasilje v družini - stališča mladih</dc:title><dc:creator>Periša,	Patricia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bučar-Ručman,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>nasilje v družini</dc:subject><dc:subject>preprečevanje</dc:subject><dc:subject>varne hiše</dc:subject><dc:subject>krizni centri</dc:subject><dc:subject>mladi</dc:subject><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Nasilje v družini predstavlja eno bolj deviantnih vedenj v družbi. Ta vedenja včasih razumemo samo kot odklonska, večinoma pa kot sankcionirana za prekrške ali kazniva dejanja. Udeleženci (priče ali žrtve) nasilja v družini so pogosto tudi mladi. To je skupina ljudi, ki jim moramo zaradi njihove ranljivosti posvečati posebno pozornost. Kakšno je stališče mladih v kontekstu prepoznavanja znakov kaznivih dejanj nasilja v družini, prepoznavanje pomoči žrtvam in skrb za njih je ključnega pomena, saj je od tega odvisna njihova pripravljenost naznanjanja teh kaznivih dejanj in pričanja v postopkih. V raziskavi na območju celotne Republike Slovenije in vzorcu 199 mladih starih od 15 do 30 let je bilo ugotovljeno, da mladi dobro prepoznajo znake kaznivega dejanja nasilje v družini. Mladi prav tako dokaj dobro poznajo različne oblike pomoči žrtvam nasilja v družini, nekoliko slabše pa ocenjujejo delo odgovornih za zaščito žrtev. Zato bi bilo treba več narediti za promocijo dobrih in uspešnih praks zaščite žrtev nasilja v družini. Večjo obveščenost o prepoznavanju znakov kaznivih dejanj bi bilo treba nameniti mladim starim od 15 do 20 let. Na področju ozaveščanja o možnostih pomoči žrtvam, bi morali biti moški  cilja populacija, saj so o možnostih pomoči slabše ozaveščeni kot ženske. Na področju oskrbe žrtev pa bi morali pričam v postopkih odgovorni dajati tudi povratne informacije o zaključku postopka, saj v obratnem primeru lahko pride do napačnega sklepanja o zaključku na podlagi percepcije nezanesljivih virov in sprejetju stališča o neučinkovitosti pristojnih institucij.</dc:description><dc:publisher>P. Periša]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-25 21:31:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>62373</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
