Prehrana dojenčkov v osrednjeslovenski regijiFajdiga Turk, Vida (Avtor) Mičetić Turk, Dušanka (Mentor) dojenjeuvajanje mešane prehranepogostost uživanja posameznih živilelementi zdravega/nezdravega prehranjevanjasocio-ekonomski status materDojenje in prehranjevanje z zdravju bolj naklonjenimi živili med dojenčki delujeta kot varovalni dejavnik, ki prinese koristi v obdobju otroštva in kasneje v življenju. Namen dela je predstaviti stanje na področju prehranjevanja dojenčkov. Pilotna longitudinalna študija je potekala leta 2009 in 2010 v osrednjeslovenski regiji, v vzorec je bilo zajetih 333 mater. Uporabljena je bila sledeča raziskovalna metodologija: osebno anketiranje (pet vprašalnikov v petih stikih), komparativna metoda, deskriptivna metoda in statistična analiza (SPSS). Ugotovili smo, da so v porodnišnici vzpostavljale dojenje skoraj vse matere, zatem je dojenje upadalo. V četrtem mesecu dojenčkove starosti so pričele matere v večji meri z dodajanjem mešane prehrane, kar je sicer v skladu s priporočili, se pa vrstni red dodajanja živil ni skladal z njimi. Matere smo lahko glede na prehranjevanje otrok razdelili v štiri skupine: tiste, ki svoje otroke v večji meri prehranjujejo manj zdravo; tiste, ki svoje otroke v večji meri prehranjujejo mešano; tiste, ki svojim otrokom dodajajo manj dejavnikov zdravega in nezdravega prehranjevanja; tiste, ki svoje otroke v večji meri prehranjujejo zdravo. Matere, ki so najkrajši čas dojile, so otroke prehranjevale manj zdravo. Rezultati kažejo, da se z višanjem starosti in z višanjem izobrazbe matere podaljšuje trajanje dojenja, povečuje se količina zdravih dejavnikov in znižuje količina nezdravih dejavnikov v prehranjevanju otroka. Kaže, da bi predvsem mlajše matere in tiste z nižjo stopnjo izobrazbe potrebovale prav posebno skrb glede dojenja ter prehranjevanja dojenčkov.[V. Fajdiga Turk]20162016-08-29 22:17:11Specialistično delo62596sl