<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=62640"><dc:title>VPLIV ORGANIZACIJE ZNOTRAJ BOLNIŠNIČNEGA TRANSPORTA ŽIVLJENJSKO OGROŽENEGA BOLNIKA NA POJAV BOLNIŠNIČNIH OKUŽB</dc:title><dc:creator>Pesek,	Gabrijela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škraba,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Logar,	Mateja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Življenjsko ogrožen bolnik</dc:subject><dc:subject>organizacija znotraj bolnišničnega transporta</dc:subject><dc:subject>bolnišnična okužba</dc:subject><dc:subject>timsko delo</dc:subject><dc:subject>sistemski pristop</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je obravnavan znotraj bolnišnični transport življenjsko ogroženega bolnika, ki je zaradi dodatnih preiskav, posegov ali zdravljenja v drugi ustanovi pogosto neizogiben. Sam transport predstavlja tudi veliko fizično obremenitev za zaposlene in manjšo zbranost transportne ekipe. V času transporta je zmanjšan nadzor nad bolniki v enoti intenzivne terapije. Med samim transportom pa se lahko pojavijo tudi zapleti, kateri lahko vplivajo na nadaljnji potek zdravljenja. Opredeljeni so predlogi za zmanjšanje pojava bolnišničnih okužb in fizično razbremenitev kadra ter posledično večjo varnost bolnikov. Ustrezne rešitve so bile opredeljene s pomočjo sistemskega pristopa.

V izvedeni raziskavi je bilo vključenih 100 življenjsko ogroženih bolnikov v enoti intenzivne terapije, od katerih smo 50 bolnikov transportirali, 50 bolnikov pa ni potrebovalo transporta. Raziskali smo kakšen vpliv ima organizacija transporta na pojav bolnišničnih okužb, analizirali rezultate ter testirali postavljene hipoteze.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-30 13:06:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>62640</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
