Utrip Ptuja v letih 1924 in 1925Vajsbaher, Tamara (Avtor) Friš, Darko (Mentor) Ptuj 1924–1925gospodarstvošolstvodruštveno udejstvovanjepraznovanjanarodnostna nasprotja.Diplomsko delo predstavlja oris mestne občine Ptuj v letih 1924 in 1925 v luči arhivskega gradiva ter slovenskih časnikov Jutro, Tabor, Slovenec in Straža. Ptuj, ki je pred prevratom veljal za trdnjavo nemštva, je po prvi svetovni vojni pripadel Kraljevini Jugoslaviji in vodstvo mestne občine je prešel v roke Slovencev. Ptujski Nemci so tako postali manjšina v novi državi. Na prvih svobodnih občinskih volitvah leta 1925 so narodne stranke med seboj sklenile zavezništvo, se postavile v bran nemškutarjem in kljub njihovi vztrajni agitaciji izšle kot zmagovalke. Občino je pestil slab gmotni položaj, mestna podjetja so se spopadala z upadom kupne moči prebivalstva in zaradi izgube tržišč z manjšim izvozom, vendar so se kljub temu uresničila dolgoletna prizadevanja za izpeljavo električnega omrežja. Posledično so ukinili mestno plinarno, okrajni zastop pa je od mestne občine prevzel v oskrbo dravski most, s čimer so se pričela prizadevanja za ukinitev mostnine. Na šolskem področju so se ptujski zavodi in šolske ustanove spopadali s pomanjkanjem učencev ter učiteljskega kadra, poskusi in z dejanskimi ukinitvami nekaterih razredov ter zavodov in s slabim finančnim stanjem. Slovenska kulturna in izobraževalna društva, ki so delovala v Ptuju, so si po svojih močeh prizadevala za izpolnjevanje zastavljenih društvenih ciljev, v svojem poslanstvu pa so nosila predvsem narodnoprebudno noto. Nemška društva je medtem, z večinskim nemškim obeležjem, še vedno prežemal nemški nacionalni duh. Navidezno so se sicer asimilirali v novo državo, vendar so se nacionalna nasprotja odražala na vseh področjih javnega življenja.[T. Vajsbaher]20162016-08-30 17:54:41Diplomsko delo62665sl