<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=62708"><dc:title>Možnost ponovne uporabe regeneracijske odpadne vode pri ionskem izmenjevalcu za mehčanje vode v Pivovarni Laško</dc:title><dc:creator>Nemec,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Roš,	Milenko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hribernik,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Škorja,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ionska izmenjava</dc:subject><dc:subject>regeneracija</dc:subject><dc:subject>regeneracijska odpadna voda</dc:subject><dc:subject>ponovna uporaba</dc:subject><dc:subject>hladilni stolpi.</dc:subject><dc:description>Pivovarska industrija je en izmed velikih porabnikov vode, ki hkrati proizvaja tudi velike količine industrijske odpadne vode, ki obremenjujejo ekosistem. Teh težav se zavedajo tudi v podjetju Pivovarna Laško, ki kot IPPC (Integrated Pollution Prevention and Control – celovito preprečevanje in nadzor onesnaževanja) zavezanec nenehno optimizira uporabo vode v proizvodnem procesu, hkrati pa skrbi za ustrezno ravnanje z odpadnimi vodami. V magistrskem delu smo raziskali možnost ponovne uporabe regeneracijske odpadne vode, ki nastaja pri mehčanju s pomočjo ionskih izmenjevalcev, v sistemu hladilnih stolpov, kar bi v prihodnosti lahko doprineslo k zmanjšanju porabe čiste vode in posledično k zmanjšanju obremenitve naravnih vodotokov. Z laboratorijskimi analizami smo določili kemijske lastnosti regeneracijske odpadne vode, kjer smo za posamezno fazo regeneracije, ki vključuje povratno pranje, kislino prenos, kislino razmestitev in izpiranje, kot tudi za skupno vzorčenje vseh faz regeneracije izmerili vrednost pH, električno prevodnost, vsebnost sulfatov, kemijsko potrebo po kisiku, motnost, m-alkaliniteto ter karbonatno in celotno trdoto. Pridobljene podatke smo nato primerjali z mejnimi vrednostmi, ki določajo kakovost vstopne vode na hladilne stolpe, ki so še dovoljene, da le-ti normalno delujejo. Ugotovili smo, da imamo opravka z zelo onesnaženimi odpadnimi vodami, kjer je za neposredno ponovno uporabo brez dodatnih metod obdelovanja primerna le prva faza regeneracije (povratno pranje), s katero bi letno pokrili le 2,6 % potreb po vodi za hladilne stolpe. Preostale faze regeneracije, kot tudi skupno zbrane faze, pa bi potrebovale dodatno čiščenje. Na voljo so številne metode čiščenja takšnih odpadnih vod, ki vključujejo nove vrste tehnologije, kemikalij, opreme in analiznih metod, poleg tega pa proizvedejo nov odpadek, ki ga je prav tako treba skrbno obdelati. Smiselno bi bilo razmisliti o načinu optimizacije celotnega procesa ionske izmenjave z uporabo dvostopenjske grobo polirne regeneracije kot tudi o ponovni uporabi regeneracijske odpadne vode v kakšne druge namene, kjer ni zahtevana visoka kakovost vstopne vode.</dc:description><dc:publisher>[N. Nemec]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-31 10:42:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>62708</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
