Mladostnik s samopoškodbenim vedenjem, izziv medicinske sestre v urgentni ambulantiPrapotnik, Simona (Avtor) Koželj, Anton (Mentor) mladostniknamerno samopoškodovanjeurgentna ambulantamedicinska sestrapristopIzhodišča: Prevalenca samopoškodbenega vedenja pri mladostnikih iz leta v leto narašča in predstavlja vse večji javno zdravstveni problem. V pričujočem diplomskem delu smo želeli poudariti pomen ustreznega pristopa medicinske sestre v urgentni ambulanti k mladostniku, ki se je namerno samopoškodoval in z raziskavo ugotoviti ali imajo medicinske sestre zadostno znanje za celostno obravnavo mladostnika s samopoškodbenim vedenjem. Metode: V raziskavi je sodelovalo 50 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov enega izmed Urgentnih centrov v severovzhodni Sloveniji. Uporabljen raziskovalni inštrument je bil anketni vprašalnik, sestavljen iz 20 vprašanj. Rezultati: Opažamo, da medicinske sestre in zdravstveni tehniki sicer poznajo pojem namernega samopoškodovanja, a so med petimi tipičnimi prepoznavnimi znaki namernega samopoškodovanja prepoznali v povprečju tri znake. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki zaznavajo pomanjkanje znanja glede pristopa k mladostniku, ki se je namerno samopoškodoval ter so se o samopoškodbenem vedenju mladostnika pripravljeni dodatno izobraževati. Ugotovili smo, da delovna doba in delovne izkušnje medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Urgentnem centru ne vplivata na število prepoznanih osnovnih znakov namernega samopoškodovanja pri mladostniku. Pozitiven statistično značilen vpliv delovnih izkušenj na urgenci pa se kaže na zavedanje o pomembnosti pridobitve zaupanja in ustrezne komunikacije med mladostnikom in medicinsko sestro za pridobitev soglasja za nadaljnje postopke in posege (p=0,031; rs=0,319). Sklep: Pomanjkanje znanja ustreznega pristopa medicinske sestre k mladostniku, ki se je namerno samopoškodoval, je ugotovljeno v mnogih raziskavah, pri čemer zaposleni v psihiatričnih bolnišnicah niso izjema. Menimo, da bi lahko pri reševanju tega problema pomembno vlogo odigrale izobraževalne ustanove, ki bi več pozornosti namenile učnim vsebinam s področja psihiatrične zdravstvene nege. Hkrati pa bi lahko izvajali dodatna izobraževanja za zaposlene v zdravstveni negi, ki prihajajo v stik z mladostniki s samopoškodbenim vedenjem.[S. Prapotnik]20162016-09-03 17:59:33Diplomsko delo62953sl