Načelo akcesornosti v slovenskem hipotekarnem pravu s poudarkom na ugasnitvi hipotekeGrlj, Tanja (Avtor) Vrenčur, Renato (Mentor) Hipotekaakcesornostugasnitev hipoteke zaradi poteka časasodna praksaprepoved povratne veljave predpisovustavnoskladna razlaga predpisa.V slovenskem pravnem redu je bil z uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika (SPZ) dne 1. 1. 2003 uveden institut ugasnitve hipoteke zaradi poteka časa. Hipoteka ugasne s potekom desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve. Na podlagi navedenega lahko hipotekarni zavezanec zahteva izbris hipoteke iz zemljiške knjige, s čimer hipoteka, in iz nje izvirajoča poplačilna pravica, tudi preneha. Ker Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) takšne ureditve – ugasnitve hipoteke zaradi poteka časa ni poznal, se je v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS (in na tej podlagi višjih sodišč) uveljavilo stališče, da sodno uveljavljanje poplačilne pravice po takrat veljavni zakonodaji ni bilo časovno omejeno. To na pravice, pridobljene pred uveljavitvijo SPZ, ne bi vplivalo. Te ostanejo v veljavi z vsebino, kot so bile ustanovljene, vključno z upravičenjem hipotekarnega upnika po časovno neomejenem uveljavljanju poplačilne pravice iz naslova hipoteke. Poplačilno pravico lahko upnik uresniči vse do tedaj, ko hipoteka zaradi takšnega ali drugačnega razloga preneha. V tem diplomskem delu takšno stališče problematiziram. Po opravljeni analizi ugotavljam, da bi lahko dopustili institut ugasnitve hipoteke zaradi poteka časa tudi (in le) za tiste hipoteke, ki so bile ustanovljene pred uzakonitvijo instituta ugasnitve hipoteke zaradi poteka časa, če se je rok zapadlosti desetih let iztekel tudi po uveljavitvi SPZ, imetnik hipoteke pa zoper hipotekarnega zavezanca svojih poplačilnih pravic ta čas sodno ni uveljavljal. Pri tem ustavna načela (npr. prepovedi povratne veljave predpisov idr.) ne bi bila kršena, pravni položaj strank matičnega obligacijskega pravnega razmerja, ki ga s poplačilno pravico varuje hipoteka, pa bi bil na takšen način urejen pravično in pravno korektno. S tem bi bila hipoteka polno obravnavana kot akcesorna pravica, ki deli usodo zavarovane denarne terjatve, ki ji je podrejena kot oblika zavarovanja.[T. Grlj]20162016-09-05 11:42:30Diplomsko delo63012sl