<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=63044"><dc:title>Vloga fiskalnih spodbud v skupini držav G7</dc:title><dc:creator>Senekovič,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bekő,	Jani	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavkler,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>fiskalna politika</dc:subject><dc:subject>fiskalni multiplikator</dc:subject><dc:subject>SVAR</dc:subject><dc:subject>G7</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu preučujemo kratkoročen vpliv fiskalnih spodbud na ekonomsko aktivnost, raven cen in obrestne mere. V teoretičnem sklopu dela umestimo fiskalno politiko v različne makroekonomske modele ter spoznamo vlogo fiskalnih spodbud pri določenih predpostavkah. S pregledom relevantne empirične literature se seznanimo z referenčnimi ocenami fiskalnih multiplikatorjev in ugotavljamo, da na višino fiskalnih multiplikatorjev vpliva vrsta dejavnikov, kot so recimo sistem deviznega tečaja, stopnja odprtosti gospodarstev in faza poslovnega cikla. Skozi makroekonomsko analizo držav iz skupine G7 se seznanimo z njihovimi ključnimi makroekonomskimi trendi. V empiričnem delu magistrskega dela se osredotočamo na izračun fiskalnih multiplikatorjev v tej skupini držav na osnovi SVAR metodologije in funkcije impulznega odziva. Ugotavljamo, da so multiplikatorji državnih izdatkov v gospodarstvih vsaj na delu horizonta pozitivni, vendar le-ti v vseh primerih ne presežejo vrednosti 1. Izračunani multiplikatorji nakazujejo upravičenost uporabe fiskalnih spodbud pri uravnavanju poslovnega cikla.</dc:description><dc:publisher>[M. Senekovič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-05 16:40:59</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>63044</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>