<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=63172"><dc:title>Korozijska obstojnost nanosa aerosolnega razpršilnika "Plasti Dip" v agresivnem mediju</dc:title><dc:creator>Ivančič,	Teo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fuchs Godec,	Regina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bren,	Urban	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>aerosolni razpršilnik</dc:subject><dc:subject>korozijska odpornost</dc:subject><dc:subject>agresivni medij</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Diplomsko delo prikazuje študijo obstojnosti različnih nanosev aerosolnih sprejev »plasti dip« in preučevati korozijsko obstojnost v kloridnem mediju. Vzorce smo potapljali v 3% raztopini NaCl in merili izgubo mas v določenih časovnih obdobjih. Vzporedne meritve smo opravljali z vzorci potopljenimi v vodi ter tako primerjali rezultate.

Meritve so pokazale, da je zelo pomemno kako smo plasti nanesli.
Ker smo »plasti dip« nanašali na podložke, je bilo težje nanesti enkomerno na celotno površino. Ravno neenakomeren nanos je v kasnejših preiskusih pokazal mesta, kjer je material bolj dovzeten za korozijo in reakcijo. V raztopini NaCl je nanos reagiral z raztopino. Pri vzorcih potopljenih v vodi teh opazk ni bilo vidnih.
Rezultati kažejo, da je sprej v raztopini NaCl reagiral na mestih neenakomernega nanosa.
Reakcija je vidna z odstopanjem nanosa ter tvorbo mehurčkov. Z večanjem številom plasti nanosa se tudi veča obstojnost plastidipa ter zaščite našega predmeta.</dc:description><dc:publisher>[T. Ivančič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-07 09:34:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>63172</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
