<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=63210"><dc:title>METODE DELA Z BOLNIKI OBOLELIMI ZA DEMENCO</dc:title><dc:creator>Oček,	Simona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lorber,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>demenca</dc:subject><dc:subject>metode dela</dc:subject><dc:subject>validacija</dc:subject><dc:subject>negovalni tim</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Za bolnike z demenco je značilno, da jim upada spomin, zaznava, presoja in načrtovanje. Demenca spremeni življenje bolniku samemu, prav tako tudi njegovi  družini, še posebej v primeru, da bolnik ostane v družinskem okolju. Bolnik z demenco gre skozi različne stadije bolezni in največkrat se družina odloči za namestitev bolnika v ustrezno ustanovo, običajno so to domovi za starejše občane, kjer uporabljajo različne metode dela s tovrstnimi bolniki.
Raziskovalna metodologija: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo uporabili metodo deskripcije ter v njenem okviru metodo kompilacije, kar pomeni, da smo povzemali znane ugotovitve strokovnjakov s tega področja. V empiričnem delu smo uporabili metodo anketiranja. S pomočjo anketnega vprašalnika smo izvedli raziskavo v Domu starejših Rakičan.
Rezultati: Na podlagi 45 anketiranih zaposlenih v Domu starejših Rakičan smo ugotovili, da se največ uporablja metoda validacije. 44 anketirancev se pri svojem delu vsakodnevno srečuje z bolniki, obolelimi za demenco. Ugotovili smo, da je najpomembnejša osebnostna lastnost zaposlenih potrpežljivost, takih je 44 anketirancev, kar pomeni 97.8 %. Zaposleni opažamo, da je delo z bolniki obolelimi za demenco, bolj zahtevno, zato se tudi pogosto o demenci izobražujemo.
Sklep: Glede na to, da obstaja več različnih metod dela z bolniki z demenco in da je vsaka primerna za določeno vrsto bolnikov, saj vse nudijo celovito obravnavo bolnikov ter stremijo k čim boljši vključitvi bolnika v okolje, menimo, da bi bilo potrebno negovalno osebje dodatno izobraževati ter spodbujati k spoznavanju novih metod dela z bolniki. Za negovalno osebje bi bilo dobro spoznati metodo majevtike, da bi jim pomagala pri lažjem delu z bolniki.</dc:description><dc:publisher>[S. Oček]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-07 15:04:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>63210</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
