<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=63308"><dc:title>Geomehanska analiza stabilnosti visokovodnega razbremenilnika HE Brežice</dc:title><dc:creator>Škrabar,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škrabl,	Stanislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Macuh,	Borut	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>geotehnika</dc:subject><dc:subject>zemeljske pregrade</dc:subject><dc:subject>akumulacije</dc:subject><dc:subject>stabilnost</dc:subject><dc:subject>vodotesnost</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga v uvodnem poglavju obravnava opredelitev poplavne in potresne ogroženosti območja RS, ki izhaja iz geoloških, krajinskih, hidroloških in meteoroloških značilnosti ozemlja pod Alpami na prehodu iz Panonske nižine do Jadranskega morja. V nadaljevanju je podan pregled številnih večjih zemeljskih in drugih pregrad na ozemlju RS, ki so namenjene zagotavljanju poplavne varnosti, hidro-energetiki, namakanju in drugim ciljem. Večje pregrade in akumulacije predstavljajo večje posege v okolje ter tudi potencialno nevarnost za ljudi in materialne dobrine, v kolikor je njihova zanesljivost potencialno ogrožena. Zato vse večje pregrade in akumulacije praviloma sodijo v geotehnično kategorijo III, kjer je za projektiranje, izvedbo in obratovanje potrebno upoštevati bolj rigorozne projektne zahteve, kot veljajo za običajne objekte v gradbeni praksi, ki jih določa veljavni standard SIST EN 1997.
Pri načrtovanju visokih pregrad v RS praviloma kot alternativni predpis upoštevamo priporočila ICOLD, ki so bolj stroga od predpisov, ki veljajo za gradbene in geotehnične objekte običajne zahtevnosti v RS.
V diplomskem delu je podrobno prikazana zasnova, načrtovanje in delovanje visokovodnega razbremenilnika HE Brežice. Slednji predstavlja enega izmed pomembnejših objektov HE Brežice, ki se nahajajo v zelo zahtevnih geoloških, seizmičnih in hidroloških razmerah. Lokacija visokovodnega razbremenilnika je na obrobju sinklinale, globine do 120.0 m, ki je zapolnjena s prepustnimi pliokvartarnimi naplavinami. Z zahtevnimi elasto-plastičnimi in plasto-dinamičnimi analizami sodelovanja med akumulirano vodo, betonsko konstrukcijo visokovodnega razbremenilnika, tesnilno zaveso in heterogeno prepustnimi pliokvartarnim prodnim zasutjem je dokazano izpolnjevanje vseh projektnih zahtev visokovodnega razbremenilnika tako z vidika varnosti in zanesljivosti oz. stabilnosti pri uporabi, zagotavljanja dovolj majhnih vodnih izgub ter tudi izpolnjevanja pogojev stabilnosti in vodotesnosti objekta pri obremenitvah s projektno in največjo pričakovano potresno obtežbo v projektni življenjski dobi objekta.</dc:description><dc:publisher>[M. Škrabar]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-08 17:24:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>63308</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
