<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=63368"><dc:title>NASILJE NAD STAREJŠIMI</dc:title><dc:creator>Fajfar,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar Reljić,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lahe,	Milica	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>starostniki</dc:subject><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>negovalno osebje</dc:subject><dc:subject>svojci</dc:subject><dc:subject>zapuščenost</dc:subject><dc:subject>zanemarjenost.</dc:subject><dc:description>Izhodišče: O nasilju oziroma zlorabi nad starostniki se v zadnjem času posveča vedno več pozornosti, saj se leta ni nihče želel s to tematiko ukvarjati oziroma na glas spregovoriti, da je nasilje prisotno. Za izhodišče diplomskega dela smo želeli ugotoviti prisotnost nasilja oziroma zlorabe nad starejšimi v enem izmed domov za starostnike ter ukrepe za preprečitev nasilja oziroma zlorab.
Namen: Z raziskavo smo ugotavljali vzroke nasilja nad starostniki, kdo so povzročitelji nasilja nad starostniki in vlogo zdravstvenih delavcev in drugih strokovnih delavcev ob problematiki nasilja nad starostniki.
Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za študij smo uporabili  slovensko in tujo literaturo in predstavili teoretična izhodišča. Za iskanje literature smo uporabili iskalne baze Pubed, ScienceDirect, Cobiss.  V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela. Kot instrument raziskave smo uporabili vprašalnik z 18 vprašanji zaprtega tipa. Pridobljene podatke ankete smo statistično obdelali z računalniškim programom Microsoft Excel, ter jih ponazorili z grafi.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je nasilje nad starostniki prisotno, čeprav se zaposleni ne zavedajo, da se nad starostniki izvaja nasilje, oziroma nasilje ostane  prikrito. V večini primerov storilci kaznivih dejanj domači oziroma bližnji. Ob zaznavi nasilja bi največ anketiranih obvestilo nadrejene, sledi pogovor s stanovalcem ter najmanj je takih, ki bi se pogovorili s storilcem. Z izkušnjami, ki jih negovalno osebje pridobi tekom let ter skozi nenehno izobraževanje, lahko izvajanje nasilja nad starejšimi prepoznamo in tudi pravočasno ukrepamo.
Sklep: V želji, da bi lahko starostniki živeli brez nasilja, je pomembno o nasilju javno govoriti in opozarjati na oblike nasilja. Pomembno je kontinuirano izobraževanje negovalnega osebja o možnih načinih, oblikah in posledicah nasilja nad starejšimi negovalnega osebja</dc:description><dc:publisher>[J. Fajfar]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-09 11:28:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>63368</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
