<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=63401"><dc:title>Motivi dijakov in študentov zdravstvenih smeri za prostovoljstvo</dc:title><dc:creator>Šelekar,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnkihar,	Majda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štiglic,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prostovoljstvo</dc:subject><dc:subject>mladi prostovoljci</dc:subject><dc:subject>motivi</dc:subject><dc:subject>zdravstveno varstvo</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: K zagotavljanju kakovostne in celostne oskrbe pacientov veliko pripomore vključevanje prostovoljcev v zdravstveno varstvo. Pomembno je vključevanje mladih, bodočih zdravstvenih delavcev, ki lahko pripomorejo k izboljšanju vpeljevanja in sprejemanja prostovoljskega dela v zdravstveno okolje. Namen raziskave je bil ugotoviti kateri so prevladujoči motivi, ki vodijo mlade v opravljanje prostovoljskega dela in kako jim le-te aktivnosti približati. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Vprašalnik so respondenti reševali v pisni in elektronski obliki. Vprašanja so zajemala seznanitev mladih s prostovoljstvom, mesto opravljanja prostovoljskega dela ter osrednji sklop, kjer so ocenjevali motive za opravljanje prostovoljskega dela. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 236 dijakov in 74 študentov zdravstvenih smeri. Analiza podatkov je potekala z opisnimi in inferenčnimi statističnimi metodami v programu IBM SPSS Statistics 20. Rezultati: Med respondenti prevladuje seznanitev s prostovoljstvom ob začetku srednješolskega izobraževanja s 36,77 %. Takoj za tem z 32,26 % pa seznanitev v krogu družine. Prostovoljsko delo opravlja 31,94 % respondentov. Med vsemi respondenti je glaven razlog za neopravljanje prostovoljskega dela, da jim šolske obveznosti zavzamejo večino prostega časa (2  (3, N = 211) = 4,728, p = 0,193). Dijaki bi najraje opravljali prostovoljsko delo na pediatričnem področju, ki tudi statistično odstopa (F(3, 943) = 7,75, p &lt; 0,01). Prevladujoč motiv za opravljanje prostovoljskega dela, je kategorija Razvoj in učenje pri študentih s povprečno oceno 5,36 (SD = 1,66) in statističnim odstopanjem (F(3, 295) = 9,89, p &lt; 0,01). Enaka kategorija izstopa 
tudi pri dijakih s povprečno oceno 5,18 (SD = 1,70), kjer pa statistično odstopa (F(3, 943) = 45,62, p &lt; 0,01) še Razvoj poklicne poti s 4,42 (SD = 1,91). Sklep: Razvoj in izvajanje prostovoljskega dela v zdravstveni dejavnosti največ doprinese pacientu, saj pripomore k izboljšanju kakovosti in dostojnosti življenja pacienta, ki potrebuje zdravstveno oskrbo. Izobraževalne institucije imajo pomembno vlogo pri promociji in vključevanju mladih v prostovoljstvo. Med mladimi prevladuje glavni motiv vključevanja v prostovoljstvo zaradi razvoja, učenja in pridobivanja spretnosti za opravljanje poklicnega dela. Na tem pa naj temeljijo strategije za razvoj in boljšo vključenost mladih v prostovoljsko delo, ki mora biti organizirano in priznano.</dc:description><dc:publisher>[L. Šelekar]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-09 19:49:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>63401</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
